Kamal Izidor Shaker

Pred kratkim ste politične stranke javno pozvali, naj se zavzamejo za večjo udeležbo mladih v politiki. Kakšen odziv pričakujete?

Naše delo je v celoti usmerjeno v spodbujanje mladih k politični participaciji. S tem pozivom pa opozarjamo, da je treba premešati strukturo političnih odločevalcev, in obenem mladim sporočamo, naj se za ukrepe zavzemajo z organiziranim delovanjem v mladinskih organizacijah. Pomembno je, da so njihove pobude slišane, da pridejo na politično agendo in se uresničijo.

Kako mlade privabiti v politiko, če pa se zanjo glede na raziskave ne zanimajo pretirano in imajo o njej zelo negativno mnenje?

To poskušamo predvsem s spodbujanjem sodelovanja v mladinskih organizacijah. Mladinski svet Slovenije zastopa 17 nacionalnih mladinskih organizacij. Te so demokratično organizirane, imajo jasno strukturo in sodelovanje v njih prinaša vpogled in občutek za politično organiziranje in njegove učinke.

Katere pomembnejše rešitve oziroma predlogi so se doslej oblikovali znotraj teh organizacij in morebiti neupravičeno niso bili upoštevani?

Borili smo se recimo za dijaške štipendije, pripravili smo dokument, v katerem smo se jasno zavzeli za nacionalni stanovanjski program. Mladinske organizacije sodelujejo med sabo in s pomočjo vzpostavljene komisije na nacionalni ravni v Mladinskem svetu pripravljamo programske dokumente iz različnih področij: izobraževanja, stanovanjske problematike, zaposlovanja mladih in mladinskih organizacij. S temi dokumenti izoblikujemo naša krovna stališča in pozivamo k različnim rešitvam.

“Pravi recept bi bil sestaviti kombinacijo mladih s svežimi idejami in starih s preteklimi izkušnjami. Premalo je medgeneracijske solidarnosti in zavedanja, da moramo sobivati.”

Koliko predloge upošteva realna politika?

Zelo se trudimo, da bi bile politike, ki smo si jih v MSS zastavili, prek zakonodajnega procesa vključene v zakonodajo. Na podlagi prej naštetih programskih dokumentov pripravljamo tudi tematske dogodke, kot so mesec izobraževanja, mesec zaposlovanja mladih, mesec stanovanjske problematike, v oktobru bo tema neformalno izobraževanje. Na slednjem upamo na dodatne ideje in rešitve za izboljšanje sistema izobraževanja.

V preteklem tednu so se mladi po vsem svetu s protesti izrekali proti obstoječi obliki politike. V Ljubljani so pred borzo postavili šotore. Kaj lahko po vašem dosežejo?

Sam mislim, da ima vsak protest neko sporočilo. Na tem mestu pa bi protestnike ali tiste, ki hočejo nekaj sporočiti, pozval, naj poskusijo to storiti prek udejstvovanja v političnih procesih. Politika je namreč tista krovna sfera, prek katere se sprejemajo zakonodaja in drugi ukrepi, ki mlade spodbujajo k avtonomiji.

Kako komentirate dejstvo, da so bile v zadnjem mesecu zasnovane tri politične stranke, a med njimi nobene s strani mladih?

To bi pripisal predvsem temu, da imajo mladi zelo negativen odnos do politike. Menim, da bi bil pravi recept sestaviti kombinacijo mladih s svežimi idejami in starih s preteklimi izkušnjami. Premalo je medgeneracijske solidarnosti in zavedanja, da moramo sobivati.