Pornografski splet da, človekove pravice ne

V začetku tedna je zasedalo najvišje vodstvo Komunistične partije Kitajske, ki mu predseduje voditelj Hu Jintao. V tem organu kitajske oblasti sprejemajo najpomembnejše državne in partijske odločitve, ki jih nato le še potrjujejo državni organi, kot je vseljudski nacionalni kongres. Na minulem zasedanju je tekla razprava o navidez manj pomembni temi - o kulturi in o kadrovskih rešitvah, ki kaj kmalu čakajo državo in partijo. Že na naslednji seji naj bi namreč sedanjega kitajskega predsednika Jintaa na čelu države in partije zamenjal nekoliko mlajši, zdajšnji predsednik vlade Xi Jinping.

A v ospredju na zasedanju CK KPK je bila kultura. Kitajska partija hoče z novo kulturno revolucijo popeljati državo v 21. stoletje. Kot je zapisala tiskovna agencija Xinhua, »zgodovina kaže, da se narodovo prebujenje vedno začne pri kulturni zavesti, pa tudi to, da je moč politične stranke opredeljena z njenim pojmovanjem kulture«. V tem kontekstu so za kitajsko Komunistično partijo razprave o »kulturni varnosti«, »povečanju mehke oblasti« in o »mednarodnem vplivu svoje kulture« pomembne. Tudi zato, ker bo tudi v prihodnje »kitajska kulturna industrija igrala pomembnejšo vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju države«. Z novimi medijskimi produkti, filmi, internetom in glasbo pa naj bi bolj poudarjali domoljubna čustva.

Kitajci iščejo svojega Steva Jobsa.

Pri tem pa kitajsko komunistično vodstvo opozarja, da se je potem, ko so Kitajci usvojili znanje z zahoda in postali tudi finančna velesila, treba upreti amerikanizaciji tudi s svojimi kulturnimi produkti. Po amerikanizaciji, kot je že pred leti opozarjal sociolog Gerard Delanty, bo nastopil čas za sinifikacijo. Kitajci se tega zavedajo in zato bi se radi znebili slabšalnega prizvoka ob blagovni znamki »Made in China«. Navadno pomeni v očeh zahodne javnosti in potrošnikov ceneno blago. Da bi se znebili takšnih predsodkov, skušajo s posebnimi programi »vzgojiti« svojega genialca, kot je bil Steve Jobs, ustanovitelj računalniškega podjetja Apple.

Toda vodstva Kitajske je hkrati strah učinkov interneta, saj je lahko nevarno orožje v demokratizaciji. Na Kitajskem vsak dan uporablja internet 420 milijonov ljudi, čez dve leti jih bo že 720 milijonov. Gre za medij, ki ga je težko zamejiti. Zato skuša kitajsko vodstvo vse »nevarne« družbene medije imeti pod nadzorom. Z veliko zaskrbljenostjo so namreč v Pekingu spremljali prebujanje politične pomladi v arabskih državah. Tudi na Kitajskem so se pojavili anonimni spletni aktivisti, ki so prek spleta napovedovali lažne proteste in opazovali ravnanje oblasti. Kitajsko vodstvo je sicer previdno z ukrepi za nadzor interneta, kajti jasno je, da omejevanje dostopa do nekaterih, komunistični partiji neljubih vsebin ne more iti v nedogled.

Sicer pa mnogi analitiki menijo, da je kitajsko vodstvo v državi, ki šteje več kot 1,3 milijarde ljudi, prešibko, da bi lahko zajezilo vse vrzeli v jezu sprememb, ki potekajo mimo partije. Zanimivo je, da so spletne strani o človekovih pravicah in blogi disidentov še vedno blokirani, a državnim cenzorjem interneta ni uspelo preprečiti množičnega obiska kitajskih uporabnikov interneta spletnih strani s pornografskimi vsebinami. Pornografija pa je v tej deželi prepovedana že od leta 1949. Po mnenju Katrien Jacobs, profesorice kulturoloških študij na univerzi v Hongkongu, na Kitajskem poteka nekakšna hedonistična revolucija, bolj sproščen odnos do seksualnosti pa naj bi bil argument, da se odpira prostor za uveljavljanje državljanskih pravic.