21. 10. 2011 | Mladina 42 | Družba
Nosečnost zaradi antibiotikov
Stranski učinki neprevidnega jemanja zdravil
Kako ženska zanosi, se otroci učijo že v osnovni šoli. Manj znano pa je, da je lahko nenačrtovana zanositev posledica sočasnega jemanja antibiotikov in kontracepcijskih tablet. Prav tako je manj znano, da se lahko ob sočasni uporabi zdravil za zniževanje ravni holesterola v krvi in zdravil za uravnavanje zvišanega krvnega tlaka oziroma za migreno pojavijo oslabelost in bolečine v mišicah. Če pa aspirin vzame kdo, ki se zdravi z zdravili za redčenje krvi (varfarin), se poveča nevarnost krvavitev ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Družba
Kako ženska zanosi, se otroci učijo že v osnovni šoli. Manj znano pa je, da je lahko nenačrtovana zanositev posledica sočasnega jemanja antibiotikov in kontracepcijskih tablet. Prav tako je manj znano, da se lahko ob sočasni uporabi zdravil za zniževanje ravni holesterola v krvi in zdravil za uravnavanje zvišanega krvnega tlaka oziroma za migreno pojavijo oslabelost in bolečine v mišicah. Če pa aspirin vzame kdo, ki se zdravi z zdravili za redčenje krvi (varfarin), se poveča nevarnost krvavitev ...
Profesor dr. Aleš Mrhar, na Fakulteti za farmacijo odgovoren za raziskovalno, pedagoško in strokovno delo na področju klinične farmacije, je prepričan, da pri nas predpisovanje in jemanje zdravil poteka preveč rutinsko in premalo kritično. Med drugim poudarja, da je na Švedskem 68 odstotkov farmacevtskih intervencij vodilo v izboljšanje učinkov zdravljenja, 32 odstotkov pa jih je preprečilo ali odpravilo neželene učinke zdravil. Ameriške raziskave kažejo občutno zmanjšanje smrtnosti ali skrajšanje trajanja hospitalizacije pri uvedbi kliničnih farmacevtov v bolnišnice.
Kot pravi predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Nataša Faganeli, je vsak bolnik primer zase, naloga kliničnih farmacevtov pa je iskanje ravnotežja med koristnostjo in morebitnimi neželenimi učinki posameznega zdravila, interakcije med zdravili ali interakcije med zdravilom in spremljajočim obolenjem. Klinični farmacevti z znanjem o delovanju in součinkovanju zdravil, njihovem sproščanju v telesu in odzivnostjo posameznega bolnika nanje lahko poskrbijo za optimalno terapijo.
Pri nas predpisovanje in jemanje zdravil poteka preveč rutinsko in premalo kritično.
Kako je s tem pri nas? Za zdaj je področje klinične farmacije najbolje urejeno v bolnišnicah Golnik in Valdoltra, meni Mrhar. Med splošnimi bolnišnicam pa imajo farmacevte v Murski Soboti, na Jesenicah in v Novi Gorici, psihiatrične bolnišnice v Ljubljani, Idriji in Ormožu ter Onkološki inštitut v Ljubljani. Vodja lekarne UKC Ljubljana Andreja Čufar pojasnjuje, da v UKC Ljubljana farmacevte na oddelke uvajajo s prerazporejanjem virov, znotraj razpoložljivega kadra. Bi bilo pa po njenem mnenju smiselno, da bi ministrstvo to vprašanje uredilo sistemsko.
Čeprav je ministrstvo načrtovalo pilotni projekt, ki je predvideval sodelovanje družinskih zdravnikov in farmacevtov pri pacientih z več kot desetimi zdravili, zaradi padca vlade ta projekt stoji. Če ne prej, bodo razmere morda drugačne po letu 2014. Takrat se bo odprl trg zdravstvenih storitev EU. »Če bodo želele naše bolnišnice konkurirati tujim, se bodo morale akreditirati po ameriških (t. i. NIAHO) standardih, ti pa v eni od točk določajo, da mora imeti bolnišnica kliničnega farmacevta,« še pravi Mrhar.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.