Premagal nas je Azerbajdžan

Slovenija je po 16. krogu glasovanj za nestalni sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov morala priznati premoč Azerbajdžanu. Vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar se je v torek, ko je Azerbajdžan prednost povečal na 117 glasov proti 76 glasovom, kolikor jih je dobila Slovenija, odločil za odstop od kandidature. Bitka za sedež v Varnostnem svetu, kjer odločajo o najpomembnejših svetovnih vprašanjih miru in varnosti, je bila očitno stvar dveh različnih diplomatskih kultur, saj je Azerbajdžan, ki bo imel sedež v Varnostnem svetu v obdobju 2012-2013, ob izvolitvi pohvalil »moralno držo Slovenije«, vodja slovenske diplomacije Žbogar pa je resignirano dodal: »Pokazalo se je, da smo morda kampanjo vodili nekoliko idealistično, ampak je narod tudi tak. Taki pač smo.«

No, pa vendar se splača posamezne etape dogajanja obnoviti. Potem ko sta iz boja izpadli najprej Armenija in nato še Madžarska, je v prvih krogih glasovanj s pomembno prednostjo vodila Slovenija, kar je bil po besedah poznavalca Združenih narodov in Evropske unije dr. Zlatka Šabiča s FDV, »velik uspeh Slovenije in hud poraz Azerbajdžana. Bilo je priznanje njenemu ugledu.« Šabič je že pred časom za STA dejal, da je favorit Azerbajdžan in da bi »bil morebiten uspeh Slovenije diplomatski uspeh vrhunskega ranga«.

Kaj je pretehtalo, da je Azerbajdžan pridobival iz kroga v krog večjo prednost, je težko reči. Zagotovo tudi članstvo v EU, saj bi z izvolitvijo Slovenije države EU imele kar pet oziroma tretjino sedežev v Varnostnem svetu. Lahko, da se je preobrat zgodil tudi zaradi »prestopa« neuvrščenih držav na azerbajdžansko stran, to lahko sklepamo po veliki podpori muslimanskih držav. Pomembno, če ne celo ključno pa je bilo srečanje veleposlanikov v Združenih narodih z delegacijo Združenih držav Amerike. Washington ima režim v Bakuju za pomembnega strateškega partnerja v regiji. Samuel Žbogar je na Twitterju najprej zapisal, da se je »v petek rezultat, ko so šli veleposlaniki na briefing ZDA, takoj poslabšal«, vendar za tem zatrdil, da so »odnosi z ZDA super. Smo jih imeli ob sebi.« Sledilo je opozorilo, da so »ZDA že prej sklicale briefing na temo iranskega načrta proti kandidaturi Savdske Arabije«.

Sicer pa se je že kmalu na začetku glasovanj v javnosti pojavil tudi neuradni dokument (non-paper), s katerim je Azerbajdžan očitno lobiral za svoje članstvo in obrekoval kandidaturo Slovenije in Madžarske. V njem je zapisano, da bi z njunim članstvom EU preveč okrepila vpliv v procesu odločanja v Varnostnem svetu, da članice EU obe državi kandidatki izrabljajo le kot sredstvo za povečanje števila svojih članov v tem organu, ne pa kot kakovostni kandidatki, »Azerbajdžan pa ima neodvisno zunanjo politiko«. Pri tem pa še opozorilo, da je zaradi odstopa slovenske vlade in trenutne notranjepolitične krize v državi težko verjeti »obljubam, ki jih je dala vlada med volilno kampanjo za Varnostni svet«. Po zapisu namreč opozicijska SDS, ki se pripravlja na vstop v vlado, odkrito razglaša, da bi morala slovenska zunanja politika dajati prednost EU in »demokratičnim državam«. To je stranka povedala tudi ob udeležbi ministra Žbogarja na letošnjem beograjskem zasedanju neuvrščenih. Minister Žbogar je na to stališče opozoril ob odstopu od kandidature, v SDS pa so njegovo izjavo, da je tudi opozicija kriva za neizvolitev Slovenije v VS OZN, pokomentirali kot »nedostojno za diplomata«.

Za zdaj za neuspeh Slovenije ni še nihče obtožil Zmaga Jelinčiča, ki se je pred kratkim vrnil iz Azerbajdžana.