“Ker se na začetku nismo dogovorili”

Koalicija je propadla zato, ker je v njej »vsak uveljavljal svoj, posebni interes«. To se ne bi smelo zgoditi in to se tudi ne bi zgodilo, če bi v koalicijski pogodbi skupni dogovor natančno zapisali, pravi Erjavec. »Konec koncev ni bilo v tem sporazumu glede pokojninske reforme, zaradi katere smo potem koalicijo tudi zapustili, nič zapisanega. Namesto da bi se že v začetku dogovorili, je Borut Pahor mesec dni po volitvah dejal, da koalicijska pogodba ne velja več. Češ da je zaradi gospodarskih razmer neuporabna.«

Da je Pahor sprejel Erjavčev odstop, potem ko ga je k temu pozvalo računsko sodišče, naj ne bi prispevalo k nekonstruktivnosti Desusa. Resda so vsi pričakovali, da se bo Desus tedaj umaknil iz koalicije, ampak nekonstruktiven je postal šele ob sprejetju proračuna decembra 2010, ko je Pahor vztrajal, da se pokojnine ne usklajujejo več niti polovično s plačami. »Mi pa smo se leta 2009 dogovorili, tedaj so na sedež stranke prišli Križanič, Kamnarjeva in Gaspari, da bo polovično usklajevanje prispevek upokojencev h krizi.« To je bil začetek »odhajanja«, dokončen razlog pa je bil, ker pri pokojninski reformi ni bil upoštevan niti en Desusov predlog. In konec koncev stranka v koaliciji tudi ni imela enakovrednega položaja. »Oni so to razumeli kot zmago trojčka. Ko smo odšli, so govorili, da se ni nič zgodilo, da bo vlada še močnejša. Po treh mesecih pa je vlada dobila nezaupnico. Potem smo videli, da je bil Desus le njihov notranji sovražnik, ki jih je držal skupaj, ob njihovem stalnem spopadanju.«