”Ker so se šli osebno promocijo”

»Ne, v bistvu med nami ni bilo tako velikih razlik. Prej se mi je včasih zdelo, da so jih nekateri zgolj izumljali, da so se šli osebno promocijo. Prav to je bil glavni problem. Motilo me je, da smo nekatere stvari razčiščevali v medijih,« pravi Kresalova samorefleksivno. Jasno je, da se v odnosu med štirimi vedno pojavljajo razlike, »ampak to, kar bi človek pričakoval, je, da včasih stisneš zobe, da poskušaš najti najmanjši skupni imenovalec, ne pa da nekomu v medijih zasadiš nož v hrbet«. V LDS naj bi se temu skušali ogniti. Meni, da so znali stisniti zobe in da niso bili del problema. Kot nekateri drugi.

Recimo Desus. Stranka, ki se je prva začela umikati iz koalicije. Desus je po mnenju Kresalove to naredil prav zato, ker so začeli padati rejtingi. Vse drugo so samo izgovori. »Če hočeš najti pravno-formalni izgovor, ga najdeš. Moje stališče pa je, da je šlo le za priročne izgovore, za umik iz vlade, ki ji je slabo kazalo, in to ravno v trenutku, ko bi morali ostati skupaj. Erjavec se je s Pahorjem pogovarjal s figo v žepu. Ko je stopil pred kamere, je govoril nekaj drugega,« pravi. Šibka točka so bili tudi trije močni ministri, sprva Lahovnik, Gaspari in Križanič, ki so vsak vlekli po svoje. Tako je šla gospodarska politika po svoje, ločeno od finančne politike ... Upanje, da bodo tri močne gospodarske figure jamstvo za reševanje krize, se je izrodilo, ker jih predsednik vlade ni zmogel »postaviti v vrsto«, kot meni Kresalova. Seveda mora del krivde nositi tudi šef.

Zavrača razlago, da se je koalicija začela rušiti s tem, ko je postal njihov kandidat za poslanca Draško Veselinovič predsednik uprave NLB. »LDS ni imela gospodarskih resorjev, nismo nastavljali kadrov v bančništvu, energetiki, nikjer. Če je bil Veselinovič naš član, to še nič ne pomeni. Burna politična reakcija na njegovo imenovanje ni bila strokovna. To ga je potem odplaknilo in mislim, da je bilo to slabo, ker bi znal banko voditi bolje. Izjave Gregorja Golobiča, češ da je bil Veselinovič tja nastavljen zaradi nekih skritih razlogov (denimo, da je dobil nalogo reševanja posojil nasedlih kolegov Mira Senice, op. a.), pa Golobiču niso v čast,« pravi.

Le enkrat so imeli v LDS vsega dovolj. To je bilo ob odnosu do generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ko se je Borut Pahor namesto na stran ministra Aleša Zalarja postavil na stran Brezigarjeve. »Ni šlo za vsebinsko nesoglasje. Videti pa je bilo, da LDS svojih ministrstev ne bo mogla kompetentno voditi. Začeli so se blokirati naši zakoni, recimo zakon o državnem tožilstvu. Mi ne bi zaostrili, ker smo imeli drugačen pogled, ampak ker smo začutili, da ne bomo mogli več izpolniti obljub. Pahor je tedaj doumel resnost razmer, potem smo se vsi streznili in sklenili, da se prepir ne splača.«