Ni vse zdravo, kar sveti

Spoštovani

Članek vsebuje številne neresnice in potvarja ugotovitve znanstvenih raziskav. Ker se podpisani v zadnjem času intenzivno ukvarjamo s to tematiko, želimo postaviti raziskave na ustrezno mesto in zaustaviti negativne odzive v javnosti.

Bioritem je povezan z menjavo aktivnega in regenerativnega dela dneva, kar uravnava svetloba. Ta poleg bioritma ureja tudi druge pomembne funkcije v organizmu (D. M. Berson, Trends in Neurosciences 2006). Proces imenujemo neslikovna zaznava. Zanjo so odgovorne ganglijske celice v očesni mrežnici, ki so najbolj občutljive za modro svetlobo (Brainard et al, The Journal of Neuroscience 2001). Slikovna zaznava, s katero vidimo predmete in okolico, poteka preko čepkov in paličic. Te so najbolj občutljive za zeleno svetlobo in potrebujejo bistveno manj svetlobe kot celice neslikovne zaznave (Rea et al, Journal of Circadiana Rhytms 2010). Za ustrezen bioritem je zelo pomembna razlika med nivojem osvetljenosti v aktivnem delu dneva in časom, ko počivamo in se organizem regenerira. To pomeni, da bi morali spati v temi, delati pa pri dovolj veliki osvetljenosti. Poleg osvetljenosti je pomembna tudi količina modre svetlobe, ki jo zaznajo ganglijske celice, kar preko tvorbe melatonina poganja bioritem.

Zaradi porasta rakavih obolenj v razvitem delu sveta so se pojavile hipoteze, da je glavni krivec zanj umetna svetloba. Raziskovali so predvsem izmenske delavce (angl. »shift workers« - to niso delavci, ki opravljajo (samo) nočno delo, kot je navedeno v Mladininem članku!). Med najpomembnejšimi dejavniki, ki poganjajo menjavanje aktivnega in regenerativnega dela dneva je hormon melatonin. Ta ima pomembno vlogo tudi pri zaviranju porasta estradiola, zato ščiti pred prehitro rastjo celic, ki vodi do raka na dojki (E.S. Schernhammer, K. Schulmeister, British Journal of Cancer 2004). Ker so bile prve raziskave opravljene na ženskah (medicinske sestre in negovalke), je prevladalo mnenje, da umetna svetloba vpliva zlasti na ženske in da povzroča le raka na dojki. (K. Španinger, Zdravniški vestnik 2009) Pri obolelih so dejansko ugotovili manjšo razliko vsebnosti melatonina v krvi med aktivnim in regenerativnim delom dneva v primerjavi z zdravo in kontrolno skupino, vendar tega ni bilo mogoče nedvoumno povezati z razsvetljavo delovnih prostorov (M.G. Figueiro, M.S. Rea, JD Bullough, Journal of Carcinogenesis, 2006). Večino dejavnikov okolja je mogoče nadzorovati pri raziskavah na laboratorijskih živalih. Te kažejo izrazito povezavo med osvetljenostjo v aktivnem in regenerativnem delu dneva, nivojem melatonina v krvi in pojavnostjo raka. Večina poskusov je bila narejena na laboratorijskih miših. To so nočne živali, zato teh raziskav ne moremo prenesti na dnevno aktivne organizme. Tega se močno zavedajo mnogi raziskovalci, ki jih komentirajo le z veliko mero previdnosti.

Če upoštevamo izsledke raziskav učinka svetlobe na bioritem, bi morali delavci, ki delajo samo ponoči, imeti delovno mesto osvetljeno z dovolj modre svetlobe. Taka svetloba popolnoma ustavi tvorjenje melatonina in zagotovi kar največjo aktivnost organizma. Ti delavci bi morali spati v popolni temi. Tisti, ki bi delali na tak način, ne bi bili nič bolj izpostavljeni tveganju za nastanek rakastih obolenj kot delavci, ki delajo samo podnevi in ponoči počivajo. Za izmenske delavce, ki delajo en teden podnevi drug teden ponoči, je spreminjanje bioritma slabo za organizem ne glede na tip razsvetljave.

Tekom dneva se naravna svetloba spreminja po intenziteti in po spektralni sestavi. Zjutraj je delež modre svetlobe velik, popoldne pa se močno zmanjša. Te spremembe preko neslikovne zaznave uravnavajo bioritem in ugodno vplivajo na telo. Zjutraj, ko je veliko modre svetlobe, se tvorba melatonina popolnoma ustavi; ko je modre svetlobe manj, pa se poveča možnost ponovne tvorbe melatonina. Edini kandidat za svetila, ki omogočajo take spremembe, so posebna LED svetila - za zdaj še v razvojnih laboratorijih. Torej so prav LED svetilke svetila prihodnosti. S spreminjanjem spektralne sestave svetlobe se bomo z njimi lahko približali naravni svetlobi in odpravili negativne učinke umetnih svetlobnih virov. Ker pri tem računamo tudi na veliko energetsko učinkovitost, je smer razvoja nedvomno pravilna.

Izjava, da proizvajalci niso sposobni izdelati energetsko učinkovitih LED svetilk s poudarjenim rumenim delom spektra, je daleč od resnice. Proizvajalci takšna svetila že izdelujejo. Njihova energetska varčnost je bistveno večja od svetilk na žarilno nitko, ki so jih zaradi neracionalne rabe energije že umaknili iz prodaje. Res pa je, da takih svetil ne najdemo na prodajnih policah z najcenejšimi izdelki. Naprodaj so praviloma izključno modre svetleče diode, ki so prekrite z rumeno luminiscenčno snovjo. Modro in rumeno svetlobo človeško oko sešteje v belo. Z uporabo različnih luminiscenčnih snovi se kreira poljubne svetlobe, tudi take ki imajo poudarjen rumeni del spektra in odlično reproducirajo barve osvetljenih predmetov. Osveščeni kupci, ki vedo, kaj želijo kupiti, lahko že danes dobijo različne tipe LED svetil, glede na različne potrebe.

Ni vse zanič, kar je novo in ni vse škodljivo, kar naredijo strokovnjaki. Mnogo raziskovalcev dela v dobrobit človeka in ne v njegovo škodo.