RKC “gre” na volitve

Če izvzamemo katoliški tednik Družino, leta 2008 slovenska RKC neposredno pred volitvami ni podprla katere izmed političnih opcij. So pa škofje vernikom v presojo ponudili zgibanko z naslovom Odgovorni za življenje in prihodnost. V njej so jim prepustili, da se na osnovi vsebine zgibanke na volišču sami odločajo, koga bodo volili.

»Presodili smo, da je to vsebinsko mnogo bolj bogato in spodbuja k razmišljanju in tudi k lastni presoji, in zato neko posebno, neposredno nagovarjanje volivcev ni potrebno,« nam je takrat pojasnjeval tedaj še celjski škof, danes pa ljubljanski nadškof in metropolit dr. Anton Stres. Seveda se ni zavezal za takšno ravnanje tudi v prihodnje, saj je dejal, da ne bo »prejudiciral prihodnosti. Ta je še daleč in v štirih letih se lahko še marsikaj zgodi.«

In se je. Po presoji RKC očitno dovolj in mimo njenih želja. Zato je presodila, da volitev ne gre prepuščati naključju in muhavosti, če ne že premajhni zrelosti volivcev. Svojevrstno volilno kampanjo je ljubljanski nadškof dr. Stres začel že letos poleti, ko je ob praznovanju obletnice samostojnosti v pogovoru za Družino dejal, da so potrebne predčasne volitve, in obžaloval, da so bile na prejšnjih volitvah »'stare sile' spretnejše od resničnih demokratov, ljudje pa so imeli bolj oprane možgane, kot se je sprva mislilo«.

Za zdaj se Slovenska škofovska konferenca še ni oglasila s skupno izjavo pred decembrskimi volitvami. Morda čakajo, da se razbistrijo razmerja med strankami, ki vstopajo v volilno tekmo. Oglasil pa se je dr. Ivan Štuhec, izredni profesor na Teološki fakulteti v Mariboru. V komentarju tedna na Radiu Ognjišče je pozval k udeležbi na volitvah, saj »zgodovinski trenutek, ki ga živimo, zahteva osveščenega in budnega državljana. Zahteva aktivnega državljana, ki najmanj, kar lahko stori, je to, da gre na volitve in izbira po pameti, ne po čustvih, propagandi, videzu in obljubah, za katere ne vemo, ali bodo ali ne bodo uresničene«. Njegovo razmišljanje so objavili tudi na spletni strani SDS.

Uvodoma »napade« enega izmed glavnih človekovih grehov - pohlep. Je bolezen, ki se je razpasla. »In ker je temu tako bilo in bo ostalo, je ob posamezniku skupnost tista, ki mora pohlepu nadeti uzde in ga zajeziti« zapiše Štuhec. Dodaja, da s Pahorjevo vlado ni bilo nič, ker je »temeljila na individualizmu, liberalizmu, kapitalizmu, hedonizmu, državnem socializmu in centralizmu, nima pomena natančneje analizirati, ker so rezultati preveč oprijemljivi. Bolezen pohlepa in prevar se lahko zdravi samo s samoomejevanjem in poštenjem.« Zoran Janković zanj ni pravi človek za predsednika vlade, saj »zanj parlamentarna razprava, v katero spada tudi kreganje, kot v vsako hišo in družino, ni vrednota. Janković s svojim odnosom do parlamenta kot osrednjega hrama demokracije potrjuje sum, da ni demokrat, ampak oligarh.«

Takšno je Štuhčevo razmišljanje. A pri obsojanju drugih je vseeno pozabil na pohlep v cerkvenih vrstah, ki je zakrivil finančni in moralni bankrot mariborske nadškofije. Res je, da je Štuhec po zlomu cerkvenega imperija javno obsodil zla dela, a res je tudi, da je v času, ko so potekala, javno molčal.