Komu gre v nos brezplačni učbenik?

Z večletno zamudo je ministrstvo za šolstvo spomladi uvedlo nove učne načrte, tudi nov učni načrt za naravoslovje za šesti razred osnovne šole. Ker pa je bil ob napovedi ministrstva, da se bo jeseni poučevalo po novih učnih načrtih, že zamujen rok za pripravo in potrditev novih učbenikov, so učitelji kljub zelo velikim spremembam in popolnoma novim vsebinam v učnem načrtu ostali brez učbenika ali kakršnegakoli potrjenega gradiva, ki bi ga letos lahko uporabljali pri pouku naravoslovja. Pri tem spremembe v učnem načrtu niso le formalne.

Primer: novi učni načrt za naravoslovje že v šestem razredu uvaja koncept, da so vsi organizmi zgrajeni iz celic, stari učni načrti pa so celice uvajali šele v osmem in devetem razredu. Zato je skupina prostovoljcev (dr. Tinka Bačič, dr. Mojca Vilfan, dr. Simona Strgulc Krajšek, dr. Jasna Dolenc Koce in Vane Krajšek) po posodobljenem učnem načrtu napisala brezplačen učbenik in ga dala v prosto uporabo na spletno stran. Brezplačno so ga pregledali recenzenti in lektorica, mnogi pa so brezplačno prispevali tudi fotografije. V prvih dveh tednih od objave je učbenik s spletne strani na računalnike naložilo prek deset tisoč uporabnikov - več kot polovica generacije šestošolcev. Spodbudni so tudi odzivi učiteljev, pozneje pa je projekt podprla še založba Narava, tako da je učbenik zdaj na razpolago tudi v tiskani obliki po zelo dostopni ceni osmih evrov, kar je manj kot stane črno-bela kopija tega učbenika in pol manj od običajne cene osnovnošolskih učbenikov.

Zataknilo pa se je pri potrditvi učbenika. Avtorji, ki so vsi ugledni strokovnjaki, so učbenik v potrditev poslali že konec septembra, a birokratski mlini še vedno meljejo. Komisija za učbenike, ki jo vodi dr. Stane Granda, po več kot mesecu še ni potrdila predlaganih recenzentov, zaradi česar učbenika tudi ni mogoče poslati v potrditev Strokovnemu svetu RS za splošno izobraževanje. Učitelji so tako postavljeni pred neprijetno dilemo: da poučujejo po zastarelih učbenikih ali da uporabljajo nepotrjeni učbenik, kar je v nasprotju z zakonodajo. Seveda nas je zanimalo, zakaj komisija za učbenike tako zavlačuje, a odgovora nismo dobili, saj se Stane Granda na naša vprašanja ni odzval. Vincenc Filipčič, ki je na Zavodu RS za šolstvo pristojen za področje potrjevanja učbenikov, je pojasnil, da so vsi učbeniki veljavni še dve šolski leti po uveljavitvi novih učnih načrtov, toda hkrati priznal, da je uporaba sporna, saj so učni načrti zelo spremenjeni. »V situaciji, ko obstaja nov učni načrt, ni pa še novega potrjenega učbenika, se učitelj lahko sam odloči za gradivo, ki ga bo uporabil,« pravi Filipčič.

Komisija za učbenike resda nima predpisanega roka, do katerega mora potrditi ali zavrniti predlagane recenzente, vendar Filipčič meni, da ta rok ne bi smel biti daljši od tridesetih dni, to pomeni, da je v opisanem primeru že prekoračen. Pri vsem skupaj je najbolj absurdno, da lahko učitelji po sedanji zakonodaji kot gradivo pri pouku uporabljajo karkoli, celo časopisne članke in reklamne letake, ne smejo pa uporabljati kakovostnih sodobnih učbenikov, ker ti zaradi birokratskega zavlačevanja še niso potrjeni.