Volilni cvetober

Ste že slišali za Samantho Sršen? Sršenova je dvaindvajsetletno dekle, nekajkrat se je poskusila na lepotnih tekmovanjih, končala je študij obramboslovja. Pred tedni je na Facebooku komentirala odločitev Zorana Jankovića. »Vsi pro-Jankovići so najbrž že pozabili, da so bila potrebna tudi človeška življenja, da smo se osvobodili srbske nadvlade,« je zapisala in spravno dodala, da so nekoč pogumni Slovenci stopili skupaj. »Kdor bi rad, da nas ponovno zasužnjijo Srbi, naj se peš odpravi dol, na jug, kamor sodi. Slovenijo Slovencem.« Sršenova se bo podala v tekmo za poslansko mesto, kandidirala bo v Krškem, na listi SDS, v ekipi, ki je po mnenju Janeza Janše »najbolj kompetentna« za rešitev Slovenije. Nestrpna izjava o Srbih ni primer demokratične drže, a za mlado, neizkušeno političarko je pričakovana. Janša je namreč po »porazu« na referendumu o arbitražnem sporazumu govoril podobno. Dejal je, da je članov SDS vedno več in da se bo zato po »naslednjem glasovanju tudi v Ljubljani slišala slovenska pesem«.

Sršenova ni edini primer, za katerega bi težko trdili, da je najbolj kompetenten za rešitev Slovenije. Kandidatna lista SDS se ne razlikuje bistveno od drugih strank, na njej je nekaj županov, nekaj lokalnih politikov, poslanci, pevka, strankarski funkcionarji in bivši ministri. Teh je na listi sedem: Janez Janša, Dragutin Mate, Zofija Mazej Kukovič, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Andrej Vizjak in Milan Zver. To so vsi ministri SDS iz časa Janševe vlade, razen Gregorja Viranta, ki je pred mesecem odšel na svoje. Pri izboru vodilnih kandidatov SDS volivcem ni ponudila ničesar novega.

Seveda pa so na listi SDS tudi posamezniki, ki do sedaj tam niso bili. Recimo pevka Elda Viler, ki je nedavno pompozno vstopila v SDS in Alešu Primcu pomagala pobirati podpise za referendum o družinskem zakoniku. Na vprašanje novinarke, zakaj mu nasprotuje, je prostodušno dejala, »ne vem, nisem ga prebrala, a sliši se marsikaj«. Med znanimi novinci na listi SDS je tudi Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše v primeru Patria. Če bo Matoz izvoljen ali pa če bo v novi vladi prevzel funkcijo v izvršni veji oblasti, ne bo več mogel opravljati odvetniškega poklica. Primer Janša bo moral (vsaj formalno) prevzeti kdo drug. Odvetniška družba Matoz in Rojko je v zadnjih štirih letih poslovala z državo v višini 1,2 milijona evrov, skoraj polovico tega je prišlo od Mestne občine Koper. Morebitna izvolitev Matoza na državniške funkcije sodelovanja na ravni občine ne bi prekinila, saj zakon prepoveduje zgolj poslovanje z institucijo, kjer je zaposlen funkcionar.

Na listi SDS kandidira tudi Marko Pogačnik, ki je bil v času, ko je država prodala svoj delež v Mercatorju, direktor Slovenske odškodninske družbe. Pogačnik še vedno trdi, da je Slovenija s prodajo Mercatorja naredila dober posel, pa četudi so kasneje Istrabenz, Pivovarna Laško in z njo povezane družbe s preprodajo deležev ustvarjali milijonske dobičke, dokler se seveda vse skupaj ni zlomilo. Če nespametnega umika države iz Mercatorja leta 2005 ne bi bilo, tega podjetja danes verjetno ne bi kupovali tujci. Med zanimivimi kandidati SDS je še Vladimir Kolmanič, bivši veleposlanik Slovenije v Grčiji. Interna inšpekcija ministrstva za zunanje zadeve je pred tremi leti odkrila, da na njegovem veleposlaništvu ni bilo vseh računov, manjkalo jih je za nekaj tisoč evrov. Kolmanič se je branil, da je šlo za malenkosti in da so se računi založili, na njegovem veleposlaništvu pa so bila v času predsedovanja Slovenije EU tudi bistveno prekoračena sredstva za reprezentanco.

»Ne vem, nisem ga prebrala, a sliši se marsikaj.« - Elda Viler, kandidatka SDS o tem, zakaj nasprotuje družinskemu zakoniku

SDS je na svojo listo uvrstila še nekaj znanih posameznikov: recimo estradnika Stojana Auerja, ki se je pred enim letom s Tomažem Kanclerjem pomeril v boju za župana Maribora. Franca Kanglerja ni premagal nihče, bosta pa tokrat srečo poskusila na skupni listi. Blizu Maribora bo kandidirala tudi Katja Šoba, predsednica Študentske organizacije Slovenije, ki je leta 2010 pred parlament pripeljala množico študentov, kasneje pa brez slabe vesti vstopila v SDS. Leta 2010 so opozicijski poslanci študentski protest uporabili za obračun s Pahorjevo vlado.

V iskanju najbolj kompetentne ekipe se je SDS, stranka, ki pravi, da sodeluje s stotinami strokovnjakov in katere članstvo naj bi doseglo številko 30.000, zapletla v nenavaden kadrovski problem. Na listi SDS za parlamentarne volitve kandidira kar pet posameznikov (Milan Zver, Dragutin Mate, Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Anže Logar), ki so bili leta 2009 tudi kandidati SDS za evropski parlament, dva izmed njih pa sta že evropska poslanca. Če bo decembra vseh pet izvoljenih v slovenski parlament, bosta nova evropska poslanca postala nekdanja smučarka Katja Koren Miklavec in Mirko Zamernik. In če bo potem Slovenija zaradi določil Lizbonske pogodbe formalnopravno dobila še enega poslanca, ta pa naj bi zaradi rezultata volitev iz leta 2009 prihajal iz SDS, bo na tej listi zmanjkalo ljudi. V Sloveniji bi bile tako verjetno potrebne nadomestne volitve. Bivša smučarka sicer ni edina športnica, ki se spogleduje s SDS. Na njeni volilni konvenciji se je s pozdravnim govorom oglasil Primož Kozmus. Kar ni bilo nepričakovano, eden od najbolj gorečih podpornikov Kozmusa je prav Andrej Vizjak.

Znova naprej

Pri SDS je zanimivo, kdo vse se pojavlja na njeni listi, pri SD pa je malo drugače. V zadnjem mesecu so iz stranke izstopile Julijana Bizjak Mlakar, ki bo kandidirala za Desus, Renata Brunskole, Melita Župevc in Janja Klasinc, ki so se pridružile Zoranu Jankoviću.

Je pa zato Pahorju uspelo prepričati nekaj sedanjih ministrov. Za SD bodo kandidirali: Patrick Vlačič, Ljubica Jelušič, Franci Križanič, Boštjan

Žekš, Igor Lukšič, Dejan Židan in Ivan Svetlik. Od ministrske ekipe, ki je še ostala Borutu Pahorju, ne bo kandidiral le Mitja Gaspari, ki pravi, da njegova nova služba ne bo več neposredno povezana s slovensko politiko, Dorijan Marušič, za katerega je »funkcija ministra za zdravje nadpolitična«, in Samuel Žbogar. Ostali (nekdanji) ministri Pahorjeve vlade bodo kandidirali pri drugih političnih strankah.

Ministri Pahorjeve vlade imajo sicer enak problem kot tisti, ki nastopajo za SDS. Težko bodo prepričali veliko volivcev, saj so sodelovali v vladi, ki ji je javnost obrnila hrbet. Podoben problem zaupanja ima tudi stranka SD. V njenem programu Naprej je nekaj zanimivih določil, recimo zaveza o rekonstrukciji AUKN, pa napovedi o davku na finančne transakcije, o znižanju davčne obremenitve dela in povečanju davka na premoženje, vendar takšnih socialdemokratskih ukrepov v času poslavljajoče se vlade ni bilo in težko je verjeti, da bodo napovedanim zavezam volivci znova verjeli.

Stranka SD pa ni več verjela Luku Juriju, poslancu, ki je na volitvah 2008 za SD v Kopru zbral zavidljivih 46 odstotkov glasov. V SD niso želeli povedati, zakaj Jurija niso uvrstili v novo ekipo, je pa Juri v parlamentu nekajkrat zagovarjal drugačna stališča, kot jih je stranka. Nasprotoval je gradnji TEŠ, nasprotoval je ustanovitvi občine Ankaran. A Juri svoje politične kariere za zdaj še ne misli končati, želel je prebegniti k Zoranu Jankoviću, kar mu ni uspelo, in tako za zdaj ostaja član SD ter pravi, da bo poskušal v stranki poiskati podporo za zamenjavo vodstva.

Kandidatura Barbare Žgajner Tavš je za marsikaterega potencialnega volivca Jankovićeve liste veliko razočaranje, pravzaprav žalitev.

Pribežniki in prestopniki

Prva zvezda med letošnjimi prebegi pa je seveda Gregor Virant. Podroben pogled na njegovo kandidatno listo razkriva, da je med novimi in neobremenjenimi ljudmi, ki naj bi se šli politiko na svež način, nekaj takšnih, ki so se na volitvah že preizkusili. Eden je stečajni upravitelj Mure Bojan Starman, nekoč direktor Alpine, Planike in Jelovice. V svoji politični karieri je bil Starman župan Žirov, pa poslanec SDS in državni sekretar. Starman se je s SDS razšel leta 2008, ko je iz volilne liste izpadel zaradi Branka Grimsa, ki je kandidiral v njegovem okraju.

Še v hujši spor s SDS se je pred leti zapletel še en Virantov kandidat Anton Štihec, župan Murske Sobote. Štihec je bil nekoč nadzornik v KAD, vodil je odbor SDS za regionalni razvoj, leta 2009 pa je iz stranke izstopil »zaradi širjenja laži in podtikanj ter načrtnega delovanja zoper moje dobro ime«. Spor, ki pa ga je vodstvo stranke v Ljubljani očitno toleriralo, se je končal tako, da je Štihčeva lista na lokalnih volitvah leta 2010 premočno premagala SDS. Med Virantovimi kandidati sta vsaj še dva bivša lokalna člana SDS. Eden je Celjan Denis Padjan, drugi pa je Ljutomerčan Zvonko Kustec. Na Virantovi listi je tudi nekaj direktorjev. Recimo bivši direktor Lipice Matjaž Pust, ki ga je na to mesto postavila Janševa vlada, močno podporo pa je imel v Virantovem tastu Mihu Brejcu. Direktor je tudi Janko Jenko, nekoč lastnik podjetja PCX computers.

Poleg omenjenih pri Virantu kandidira še nekaj sedanjih in nekdanjih načelnikov upravnih enot, pa Jani Soršak, nekdanji direktor urada za varstvo konkurence, ter Marko Pavliha, ki je še pred tedni napovedoval, da ne bo kandidiral za poslanca. V nasprotju z njim je besedo držal Rado Pezdir, za poslanca ne bo kandidiral, zato pa se bo v bitko spustila njegova žena Ana Jevšek Pezdir in tudi Snežana Šušteršič, žena Janeza Šušteršiča. Pričakovano kandidira tudi Šušteršič sam, vendar v drugi volilni enoti kot njegova žena. Zakonca Šuštaršič nista edini zakonski par, ki se poskušata prebiti v parlament. Na listi SDS bosta skupno srečo poskušala najti Milan Zver in Andreja Valič. In če že omenjamo družinske povezave - v novomeškem okraju bo kandidiral Gregor Macedoni, neuspeli županski kandidat iz leta 2011, ki je brat Marte Macedoni, žene Igorja Lukšiča. Na lokalnih volitvah je Macedonija podprl tudi Zares, Franci Kek pa ja takrat dejal, da ga podpira, ker je »najboljši kandidat za to mesto«. Leto dni kasneje pa se bo isti Kek v Novem mestu neposredno pomeril z istim najboljšim kandidatom.

Pozitivno razočaranje

Tudi na listi pozitivnega Jankovića je razmeroma veliko politikov. Zanj kandidira več nekdanjih poslancev. Že omenjene tri poslanke iz SD, Alojzij Potočnik in Alojz Posedel iz Zaresa (ne pa tudi Cveta Zalokar Oražem, ki se je pojavila na ustanovnem kongresu Pozitivne Slovenije), nekdanji poslanec LDS Jožef Kavtičnik, Matjaž Zanoškar iz Desusa ter, presenečenje, nekdanja poslanka Barbara Žgajner Tavš iz Lipe.

Kandidatura Tavševe, ta danes opravlja službo poklicne podžupanje v Trbovljah, je za marsikaterega potencialnega volivca Jankovićeve liste veliko razočaranje, pravzaprav žalitev. Nekoč je bila Tavševa energična poslanka Jelinčičeve SNS, podpisala se je pod predlog zakona o Romih, ki naj bi odpravil pozitivno diskriminacijo oz. »dolgoročno rešil romsko vprašanje«. Nekdanja poslanka je med drugim tožila Vlada Miheljaka, ker je v eni od svojih kolumn zapisal, da je bila njena kariera v »državnem zboru posejana s kar najbolj umazanimi epizodnimi vlogami«. Leta 2006 je recimo postavila poslansko vprašanje, v katerem je namigovala, da ima tedanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek sodno prepoved stikov z otroki, kar je bila čista laž. Na prvi stopnji je v civilnem postopku proti Miheljaku Tavševa izgubila. Pred volitvami leta 2008 je njo in njeno stranko podprl tudi Milan Kučan, ki je tri leta pozneje postal zagovornik Zorana Jankovića.

Na Jankovićevi listi so politiki različnih strankarskih barv in očitno ga pri sestavljanju liste strankarska pripadnost ni motila. Od Zaresa sta k njemu prestopila Alenka Bratušek, generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance, in Matjaž Hrgović, kandidat Zaresa za župana Tržiča. Za Jankovića sta se odločila tudi podpornika LDS: Ljubljančan Jožef Kunič in Kamničan Brane Golubović. Prehajanje na Jankovićevo listo nima ideološkega predznaka. Za Jankovića tako kandidirata tudi dva (nekdanja) SDS-ovca, Jurij Pezdirc iz Brežic in Boštjan Štefančič iz Ormoža.

Prva zvezda med letošnjimi prebegi je Gregor Virant. Pogled na njegovo kandidatno listo razkriva, da je na njej tudi nekaj nekdanjih članov SDS.

V parlament želi Janković pripeljati tudi nekaj ljudi iz mestne uprave in nenavadno veliko športnikov. V njegovem imenu bodo med drugimi tekmovali smučarka Špela Pretnar, odbojkar Samo Miklavc, biatlonec Janez Ožbolt, atletinji Alenka Bikar ter Britta Bilač in košarkar Peter Vilfan, ki že zastopa Jankovićevo listo v ljubljanskem mestnem svetu. Jankovićeva fascinacija nad športom in športniki v politiki ni nič novega, na prejšnjih parlamentarnih volitvah je za SDS kandidiral nogometni reprezentant Miran Pavlin, na sedanji listi SLS pa Andreja Vodeb, državna prvakinja v odbojki. Poskusi nekdanjih športnikov v politiki niso redkost, a prav zares uspešni niso. Najbolj znan je nekdanji nogometaš George Weah, ki bi skoraj postal predsednik Liberije, Pele pa je bil nekaj časa minister za šport v Braziliji, aktualni predsednik Madžarske Pal Schmitt pa je nekoč dobil dve zlati medalji na olimpijskih igrah v sabljanju. V Sloveniji je podoben primer košarkarja Iva Daneua, ki je kot poslanec enega od treh zborov slovenske skupščine leta 1990 prvi izrekel besedo plebiscit. Na drugi strani pa je na Jankovićevi listi tudi nekaj uspešnih direktorjev. Recimo Roman Ferenčak, direktor prekmurskega podjetja Ocean orchids, in letošnji podjetnik leta Boštjan Šifrar, katerega podjetje se ukvarja z vlivanjem plastičnih pokrovčkov. Jankovića podpira tudi Robert Golob, ki je bil nekoč sekretar za energetiko, danes pa vodi podjetje Gen-I. Golob na volitvah ne bo kandidiral, je pa eden od koordinatorjev volilne kampanje.

Zakaj torej politiki, športniki, podjetniki, ljudje iz mestne uprave? Janković trdi, da so na njegovi listi posamezniki, »ki so bili uspešni na svojem področju«. Če to področje doslej ni bilo povezano s politiko, je za Jankovića čisto vseeno, politiko razume pragmatično, kdor je uspešen nekoč, je lahko uspešen tudi jutri. Takšno razmišljanje je zelo preprosto razumevanje delovanja države, njenega aparata in družbe. Lastnosti uspešnih politikov so pač drugačne kot lastnosti uspešnih športnikov, je pa res, da so njihova imena v javnosti prepoznavna.

Favoriti iz ozadja

V parlament se bodo poleg velikih štirih prebile še kakšne druge stranke. In tudi na njihovih listah je nekaj zanimivih kandidatov. Zares, za nekoga kadrovsko opešan, za druge kadrovsko okrepljen, na prihajajočih volitvah ne bo dosegel sanjskih devet odstotkov glasov, za tokratni preboj v parlament jih mora zbrati okoli štiri. Stavi na svoje ministre, kandidirali bodo Gregor Golobič, Majda Širca in Darja Radić, od politike pa se poslavlja Irma Pavlinič Krebs. Na listi Zares ni veliko znanih imen, med njimi je borec za Lipico Etbin Tavčar, pa nekdanji župan Nove Gorice Črtomir Špacapan, reper Darko Nikolovski in lucidni bloger Jure Mesarič. Iz stare ekipe LDS se je Zaresu pridružil tudi Maks Lavrinc, ki bo za stranko kandidiral v Kamniku. Zaresova lista pa skriva nekaj protislovij. V Velenju za Zares kandidira biologinja Cvetka Ribarič Lasnik, ki je še pred dobrim letom dni podpirala projekt gradnje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, Zares pa TEŠ nasprotuje. In če že omenjamo elektrarno: v sosednji občini Šoštanj bo za SLS kandidiral nekdanji direktor termoelektrarne Uroš Rotnik, z njim pa se bo v istem okraju na listi SMS-Zeleni pomeril Vili Kovačič, vztrajni borec proti gradnji šestega bloka. V neposrednem soočenju z bivšim direktorjem elektrarne ima Vili Kovačič neznatne možnosti.

Tudi lista LDS ni takšna, kot je bila nekoč. Kot trdijo sami, je popolnoma pomlajena in osvežena. Se pa na njej vseeno najde nekaj znanih posameznikov in večnih politikov. Anton Anderlič in Jožef Školč tako kandidirata že na šestih državnozborskih volitvah po letu 1992. Za LDS kandidira tudi nekdanji prvi policist Aleksander Jevšek, pa ravnatelj Dušan Merc in vsa strankarska ekipa LDS s Katarino Kresal in Alešem Zalarjem na čelu. Med zanimivejšimi kandidati LDS je Novalija Muminović, gradbenik, ki je na lastne stroške zgradil most in ga podaril državi. Razlog? Želel je pomagati skupnosti, v kateri živi.

V Sloveniji obstaja še kopica drugih strank in gibanj, ki se bodo poskusili na volitvah, račun za kampanjo jih je odprlo 20. Poleg že omenjenih se lahko v parlament prebijejo tudi nekatere druge. Skoraj zagotovo Desus, pri katerem volivci volijo predvsem podobo predsednika Karla Erjavca in ime stranke, ali pa SLS, ki je z Radovanom Žerjavom najprej obetala rezultatski preboj, sedaj pa je podpora začela hlapeti. Še največ upanja o novem vseskozi zbuja stranka TRS, na njeni listi poleg Matjaža Hanžka, Hermine Krt in Mance Košir ni vidnejših kandidatov, celo Dušan Plut se je odločil, da se v boj za parlament ne bo spustil. To pa ne pomeni, da so TRS-ovci kaj slabši od športnikov, podjetnikov, pevcev, direktorjev, politikov, ki jih ponujajo drugi. Nasprotno, na listi TRS-a se je znašel predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš. In če bo izvoljen v parlament, bo Slovenija v šestem parlamentarnem sklicu dobila prvega poslanca romske narodnosti. Z romskim kandidatom bodo poskušali tudi pri stranki SMS-Zeleni, kjer bo zanje na volitvah nastopil Haris Tahirovič, predsednik Zveze romske skupnosti Slovenije - Umbrella.

Kaj meni o njuni kandidaturi tista mlada nestrpna misica, ki kandidira za SDS, je v resnici irelevantno. Oba Roma o kulturi in sožitju vesta več kot pa borci za čisto Slovenijo.