Volilni cvetober

Spoštovani,

11. novembra 2011 je bil v Mladini objavljen članek z naslovom ''Volilni cvetober'', avtorja Jureta Trampuša, v katerem so v povezavi z delom Pahorjeve vlade zapisane netočnosti z vidika zakonodaje z davčnega področja.

Novinar v članku navaja, da so ''v programu SD določila oz. napovedi o davku na finančne transakcije, o znižanju davčne obremenitve dela in povečanju davka na premoženje, vendar takšnih socialdemokratskih ukrepov v času poslavljajoče se vlade ni bilo.'' Navedbe niso korektne.

Vlada RS je s spremembami v obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb razbremenila najnižje dohodkovne skupine, prejemnike minimalne plače, preko povišanj dodatne splošne olajšave. Z novelo Zakona o dohodnini, ki je začela veljati februarja 2010, se je povečala dodatna splošna olajšava in prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za priznavanje dodatne splošne olajšave. Cilj predloga zakona je bil znižati dohodnino pri osebah, ki prejemajo minimalno plačo po določbah Zakona o minimalni plači, ki se je v februarju 2010 zvišala s 597,43 evra na 734,15 evra bruto oz. z okoli 460 evrov na 562 evrov neto (ob upoštevanju samo splošne olajšave), kolikor znašajo ugotovljeni minimalni življenjski stroški. Na ta način je tako del bremena povišanja minimalne plače prevzela država.

Na podlagi teoretičnih izračunov in tako spremenjene dodatne splošne olajšave ima zavezanec v letu 2011 ob predpostavki, da prejme minimalno plačo in uveljavlja samo splošno olajšavo, višji neto dohodek za 320 evrov (približno 27 evrov mesečno). Pri zavezancu s 60% povprečne plače se letni neto dohodek zviša za 170 evrov (14 evrov mesečno).

Na podlagi odločb o odmeri dohodnine za leto 2009 ugotavljamo, da je pred spremembo dodatne splošne olajšave lahko uveljavljalo višjo dodatno splošno olajšavo 268.219 zavezancev, po spremembi pa 365.967, kar je 97.748 zavezancev več. Nižjo dodatno splošno olajšavo je uveljavljalo pred spremembo 88.524 zavezancev, po spremembi pa 96.061, oziroma 7.537 zavezancev več. Povzamemo lahko, da je približno 105.000 davčnih zavezancev prejelo višji neto dohodek.

Zakonodaja v zvezi z davkom na finančne transakcije se pripravlja enotno na ravni EU, pri čemer je treba zasledovati cilje enakopravnega položaja tujih in slovenskih bank. Da bi spodbudili kreditiranje gospodarskih subjektov, je bila z zakonom o davku na bilančno vsoto bank v RS v letošnjem letu uvedena davčna obveznost bank, ki se zniža, če banke povečajo kreditiranje, učinki uvedbe pa bodo veljavni v l. 2012.

Predlog zakonodaje glede uvedbe davka na nepremičnine je bil v mandatu te vlade pripravljen, vendar zaradi upoštevanja različnih stališč koalicijskih partnerjev postopka koalicijskega usklajevanja ni bilo mogoče pravočasno zaključiti, opravljeno delo pa bo lahko dobra strokovna podlaga prihodnjim odločitvam.