Nasvidenje Vatikan?

Vredno bi bilo premisliti o zaprtju veleposlaništva v Vatikanu

Zaradi gospodarske recesije in praznega proračuna, ki je njena posledica, je ena izmed osrednjih tem predvolilne kampanje nadaljnje krčenje državne porabe. Govori se predvsem o javnem sektorju, natančneje o zniževanju plač javnih uslužbencev, odpuščanju v javni upravi in tako naprej. Veliko manj pa se govori o našem diplomatskem aparatu. Bo tudi na tem področju »manj države«, torej bomo imeli manj države po svetu? Slovenija ima v tujini 42 delujočih veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, šest generalnih konzulatov, dva konzulata in en urad. Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP) pa je zaposlenih 265 diplomatov in strokovnih delavcev.

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so pojasnili, da je bilo v času mandata ministra Samuela Žbogarja že veliko varčevanja. Z dokaj dolgega seznama, ki so ga poslali, posebej omenimo nekaj stvari: zaradi znižanja dodatka na zahtevnost dela v DKP je v proračunu ostalo slabih 350.000 evrov na leto. Z znižanjem dodatka za povračilo stroškov postrežnine je država na leto privarčevala 310.000 evrov. Kot pravijo na MZZ, »odprodajamo tudi večji del voznega parka«, torej službena vozila. Nižajo se limiti za najem stanovanj slovenskih diplomatov, stroški za reprezentanco DKP, zaprtih je bilo 30 delovnih mest in tako dalje.

Nemogoče je zanikati, da je bilo storjenega že veliko, toda ali bi se dalo storiti še kaj? Izmed vseh pomembnejših strank se za krčenje stroškov države najbolj zavzemata Zoran Janković (Pozitivna Slovenija) in Gregor Virant (Lista Gregorja Viranta), zato smo pri njunih volilnih štabih preverili, kakšne načrte imata v zvezi z morebitnim nadaljnjim varčevanjem na diplomatskem parketu. Konkretno nas je zanimalo, ali bi mogoče kateri od pretendentov na premierski položaj zaprl naše veleposlaništvo v Vatikanu. Spomnimo se, to je nedavno storila Irska. Tamkajšnja vlada se je zaradi optimiziranja državne porabe odločila, da bo zaprla veleposlaništvo v Vatikanu, saj ima poleg tega v Rimu še eno. V vladi Ende Kennyja so presodili, da je to lahko pristojno za Italijo in Vatikan. Slovenija ima v »večnem mestu« prav tako dve veleposlaništvi in lahko se vprašamo enako kot Irci: zakaj le? V Virantovem štabu so se odgovoru izognili v najširšem možnem loku - vprašanje so ignorirali. Iz Jankovićevega pa je prišlo pojasnilo, ki je v skladu z irsko potezo: »Glede veleposlaništva v Vatikanu je treba preučiti možnost, da se to pokriva iz veleposlaništva v Rimu.«

Zaprtje veleposlaništva v Vatikanu ne bi bilo politično sporno, niti ne bi bilo nič posebno novega. Kot so še sporočili iz MZZ, se takšne stvari drugod že dogajajo. Zaradi varčevanja je ministrstvo »pristopilo k združevanju rezidenc in poslovnih prostorov, združilo je nekatera predstavništva, na primer na Dunaju«.