Staš Zgonik

 |  Mladina 46  |  Družba

Posodi avto

Storitev CarSharing prihaja tudi v Slovenijo

Iz roke v roko

Iz roke v roko
© Borut Peterlin

Predvsem v velikih zahodnih mestih se vse bolj uveljavlja prepričanje, da povprečen meščan za svoje mobilnostne potrebe sploh ne potrebuje lastnega avtomobila, zlasti če je javni prevoz na zavidljivi ravni. Lasten avto lahko v takem primeru predstavlja večji strošek kot korist. Ker tu in tam avto vendarle pride prav, so se v številnih mestih pojavila podjetja, ki ponujajo CarSharing, delitev avtomobilov med več uporabniki. Princip je v bistvu enak ljubljanskemu projektu Bicikelj. Z uporabniško kartico je mogoče dostopati do katerega koli prostega vozila iz flote, uporabnik pa uporabo avta plača na uro oziroma na dan. V ceno je zajeto zavarovanje in ponavadi določeno število prevoženih kilometrov. V ZDA imajo tovrstni projekti že več kot pol milijona uporabnikov, ki imajo na voljo več kot 10 tisoč vozil. Prednost pred rent-a-carom je v ceni, 24-urni dosegljivosti, boljši lokalni razpršenosti in večji časovni fleksibilnosti izposoje ...

Dva navdušenca sta se tak projekt odločila zagnati tudi v Sloveniji. Na spletni strani PosodiAvto.si zbirata prijave potencialnih uporabnikov, februarja pa naj bi bila že mogoča izposoja avtomobilov. A glede na majhnost Slovenije in stroškovno zahtevnost nabave novih vozil sta se odločila za nekoliko drugačen poslovni model. Oblikovati želita platformo, na kateri se bodo srečevali ljudje, ki so pripravljeni avto posoditi, in ljudje, ki si ga želijo izposoditi. Tisti, ki bodo avto posojali, bodo nekaj zaslužili in si s tem znižali stroške lastništva, drugi, ki si ga bodo izposodili, pa bodo uživali koristi avtomobila brez stroškov in nadlog lastnikov. Taki poslovni modeli so se množično pojavili šele v zadnjih dveh letih, tudi kot posledica gospodarske krize.

»Trenutno gradimo skupnost. Zelo pomembno je, da nam ljudje zaupajo,« pravi eden od snovalcev projekta Lev Piautzer. Za začetek načrtujejo, da bo nekaj deset ljudi avtomobile posojalo, uporabnikov pa bo kakih sto. Pričakovati je nekaj porodnih težav. Tako se bodo morali na začetku tisti, ki bodo avto posojali, in tisti, ki si ga bodo hoteli izposoditi, dogovoriti za srečanje in predajo ključev. »Sprva bo to potekalo bolj na osebni ravni, če pa bo zadeva stekla, bomo dodali nekaj več tehnologije, da bo izposoja bolj neosebna,« pravi Piautzer. Na začetku, poudarja, ko je treba še vzpostavljati zaupanje in je skupnost majhna, je osebna predaja vozila prednost, da se ljudje spoznajo. »Na dolgi rok pa računamo, da bi tistim, ki vozila posojajo, ponudili naprave, ki bi omogočale odpiranje vozil s kartico, pri čemer bi jih ključi že čakali v vozilu.« To pa je sistem, ki ga poznajo velika podjetja za CarSharing, na primer ZipCar.

Glede na navezanost Slovencev na njihove avtomobile je težko verjeti, da se jih bo našlo veliko, ki bodo pripravljeni svoje jeklene konjičke posojati neznancem, četudi za denar.

»Zavedamo se, da večina ljudi ni pripravljena posojati avtomobila, a vsaj za začetek ne bi smel biti problem, da jih najdemo nekaj sto,« odgovarja Piautzer. V dveh letih načrtujejo, da bo v njihovem sistemu 2000 uporabnikov, ki bodo plačevali mesečno naročnino za posredovanje pri izposoji. To je približno tudi meja rentabilnosti projekta. A kot pravi Piautzer, na projekt gledajo bolj kot na graditev skupnosti in ne toliko kot na poslovno priložnost.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.