Mediji: Nesmotrni sklad

Te dni je ministrstvo za kulturo objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev, torej rezultate razpisa medijskega sklada, ki je namenjen zagotavljanju uresničevanja pravice javnosti do obveščanja, zagotavljanju pluralnosti in raznovrstnosti medijskih vsebin.

Medijski sklad je nastal v času vlade Janeza Janše in prvih nekaj let je sredstva delil po političnem ključu. Računsko sodišče je pri obravnavi dela medijskega sklada v obdobju od leta 2006 do prve polovice leta 2009 ugotovil, da državno sofinanciranje medijev „ni bilo smotrno“, da je šlo za negospodarno porabo proračunskih sredstev, ta poraba ni bila nadzirana, ministrstvo pa prav tako ni znalo ovrednotiti učinkov svojih donacij.

Je bilo tokrat drugače? Da in ne. Težko je trditi, da so bila tudi tokrat sredstva razdeljena po političnem ključu, res pa je, da so bila razdeljena arbitrarno.

To potrjujejo rezultati razpisa. Največ sredstev je dobil informativni program Radia Ognjišče, dobrih 95.000 evrov, sledi Ujčičeva mariborska televizija TELE 59 s 94.000 evri, še ena oddaja Radia Ognjišče s 84.000 evri, Voduškov Info TV z 78.000 evri ... Od tiskanih medijev je največ dobilo Delo za projekt Delo 2020 (58.000 evrov), Večer za Sobotna branja in Dnevnik za projekt Slovenija pa vsak po dobrih 40.000 evrov. Država je pomagala tudi Reporterju, za rubriko o manjšinah bo dobil malo več kot 9000 evrov.

In Mladina? Letos smo za denar povprašali drugič. Prijavili smo dva projekta, tednik Mladino in mesečnik Global. Oba je komisija zavrnila. Kljub izrecnemu priznavanju „strokovnosti“ pri ocenjevanju po različnih kategorijah Mladina ni zbrala dovolj točk. Lani je bila na tem razpisu uspešna, prijavila je podoben projekt in tudi merila izbire niso bila bistveno drugačna, kot so bila na letošnjem razpisu. Kaj je bilo letos drugače, zakaj smo bili letos slabši kot lani, ni jasno. V strokovni komisiji so sedeli Klement Podnar, Peter Sekloča, Irena Gruntar, Jure Apih in Milan Pajk, njihove ocene po posameznih postavkah pa so se nenavadno razlikovale.

Marko Milosavljevič je leta 2009 odstopil iz ene izmed podobnih komisij na ministrstvu. Načeloma se ne strinja s takšno nesistemsko pomočjo medijem, hkrati pa ga je zmotila nedorečenost. „Merila niso natančno določena, vsak si jih lahko razlaga po svoje, hkrati se pojavlja vprašanje konkretnih vsot za posamezne projekte, ni nadzora nad porabljenimi sredstvi, narobe je še množica drugih stvari ...“

Naj ne bo nesporazumov, če želi država pomagati medijem, naj jim. Nič ni narobe, če Društvu katoliških pedagogov država pomaga z 8000 evri, Radiu Študent s 25.000. Vseeno pa je nekoliko nenavadno, da Voduškov Vroči stol dobi 57.000 evrov, strankarski časopis Demokracija 31.000, Mladina, za katero komisija misli, da je dovolj strokovna, pa nič.

Desni politiki so Mladini pogosto očitali, da je izpostava stranke Zares. Šlo je za benigne obtožbe, na katere se ne zdi smiselno odgovarjati. A če že želijo, naj potem odgovorijo na vprašanje, kako to, da Mladina od ministrstva za kulturo ni dobila sredstev, ko ga je vodila Zaresova ministrica Majda Širca. In ali je potem Demokracija dejansko Zaresov tednik, saj ji je letos država pomagala z 31.000 evri? Podjetje Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracijo, je sicer v 44,16-odstotni lasti stranke SDS.