25. 11. 2011 | Mladina 47 | Svet
Prekletstvo belega zlata
Uzbekistanski režim je zavoljo pridelovanja in trženja bombaža prebivalce svoje države obsodil na suženjstvo
© Erik Valenčič
Nekdanji voditelj Sovjetske zveze, katere del je bil tudi Uzbekistan, Josif Visarijonovič Stalin, je že pred drugo svetovno vojno odredil, da je treba vodo dveh največjih rek v srednji Aziji, Amu Darje in Sir Darje, ki sta napajali Aralsko jezero, nameniti za namakanje polj bombaževca. Po vojni se je tako začel eden najobsežnejših poskusov v zgodovini človeštva - spreminjanje ogromnih puščavskih območij v polja za pridelovanje zelo žejne rastline. Po podatkih Svetovne banke je v Uzbekistanu za vsak kilogram obranega bombaža izgubljenih 20.000 litrov vode, saj zaradi slabo zgrajenega in nevzdrževanega namakalnega sistema 60 odstotkov vode, napeljane iz rek, ne doseže polj. Stalinov projekt je zajel več držav, poleg Uzbekistana še Turkmenistan, Kazahstan in Tadžikistan, in leta 1970 je srednjeazijska regija postala največji pridelovalec bombaža na svetu s pridelkom 2,3 milijona ton. Toda zniževanje gladine Aralskega jezera, ki danes obsega le še 15 odstotkov svoje nekdanje velikosti, je že takrat napovedovalo katastrofo in opozarjalo, da takšno izkoriščanje narave ne more trajati v nedogled in ostati brez trpkih posledic.
Leta 1989 je komunistična partija v Moskvi imenovala Islama Karimova za voditelja Sovjetske socialistične republike Uzbekistan. Dve leti kasneje je postal predsednik „demokratičnega“ in neodvisnega Uzbekistana in do danes ostaja na čelu države. Najpomembnejša zapuščina poleg diktature, ki jo je podedoval iz sovjetskih časov, je bombaž. Režim Karimova je življenjsko odvisen od izvoza bombaža, zato je z leti državo spremenil v novodobno fevdalno posest, kjer vladata represija in suženjstvo. Nešteto Uzbekistancev, med njimi tudi mladoletni šolarji, mora vsako jesen obirati bombaž na neštetih poljih, ki se raztezajo na 1,47 milijona hektarjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.