Strah pred gospodarjem

Kako lahko selektivno novinarstvo odloči volitve

Spletna stran SDS je bila še pred dobrim mesecem vir zarotniških napadov, manipulacij, zgroženih zapisov strankarskih podpornikov, pozivov k političnemu prevratu. Pred nekaj tedni je takšen način pisanja izginil, iz napadalnega medija se je stran www.sds.si prelevila v dolgočasen portal. Neposredni napadi na politične nasprotnike so se prenesli drugam. V „prave medije“. Na spletni portal nacionalne televizije (MMC), na tabloidni Požareport, na mariborski Politikis.si. Druge medijske hiše pa so zgodbam, ki so jih našteti odkrivali, nekritično sledile.

Naloga novinarstva je, da v imenu javnosti razkriva sporne poteze politikov. Vseh, Janeza Janše ali Zorana Jankovića. V času pred volitvami je še posebej pomembno, da se grehi kandidatov obravnavajo enako. To še posebej velja za internetni portal javne medijske hiše, ki se skriva za avro uravnoteženosti. Mladina je o spornem Virantovem nadomestilu pisala že pred dvema letoma. Pisala je tudi o spornih poslih Zorana Jankovića in njegovih sinov, že pred enim letom se je ukvarjala z vprašanjem, kaj je narobe z ideologijo učinkovitosti.

Portal nacionalne televizije deluje drugače. Zadnje tedne vsak dan objavlja informacije o domnevnih davčnih poneverbah, nenavadnih nakazilih, zavajanjih, lažeh, ki naj bi jih zagrešil krog okoli Jankovića. Skoraj vsak dan je objavljena nova informacija, povezana s tožilstvom, davčno upravo in ljudmi, ki so jima blizu.

Seveda bi lahko zapisali, da imajo novinarji spletnega portala nacionalne televizije dobre informacije - med njimi je najbolj plodovit Aleš Žužek, anonimni pisec v brezplačnikih -, a objavljene številke brez verodostojnega pojasnila ne pomenijo ničesar. Res je, da so organi pregona zaznali sum kaznivih dejanj, toda dlje od sumov še niso prišli. Ni spisana nobena obtožnica, kaj šele, da bi neposredno obtožili Jankovića. Spletni portal to vseskozi namiguje in po korakih vsak dan oblikuje podobo velikega prevaranta.

Pri nekom drugem veljajo drugačna pravila. Janez Janša je nedotakljiv. Njegove luknjičaste zgodbe o nakupu nepremičnin skorajda ne omenjajo. Ne omenjajo grehov iz preteklosti, ni prispevkov o Patrii, ne sprašujejo se, ali je prav, da je politik, ki kandidira za novega premiera, obtoženec. Če se takšen novorek gredo marginalni mediji, je stvar nepomembna, če pa tovrstna uredniška politika kroji četrti najbolj obiskani slovenski portal je nekaj drugega. Urošu Urbaniji, uredniku tega portala, in Bojanu Požarju, uredniku Požareporta, je uspelo določati tempo in vsebino predvolilnega poročanja. Požar naj dela, kar želi, nacionalni medij pa bi moral vedeti, da so merila za vse politike enaka.

Politik, ki je bil ujet na laži, katerega stranka je ponarejala dokumente, človek, ki je bil povezan s trgovino z orožjem, s prevzemom medijske hiše, z dogovorjeno prodajo Mercatorja, je za velik del medijev postal nedotakljiv, še preden naj bi prevzel novo vlado.

Kakšna bo njegova medijska podoba po 4. decembru, ni težko uganiti.