Svete krave

Kljub vse hujši krizi zvišanje plač bruseljskim uradnikom

V Grčiji je bilo samo minuli teden odpuščenih 14 tisoč javnih uslužbencev, v kratkem pa naj bi brez dela ostalo še 16 tisoč javnih uslužbencev, s čimer naj bi v grški javni blagajni privarčevali približno 300 milijonov evrov. Hkrati nameravajo grške oblasti temeljito porezati plače, in sicer zaposlenim v javnem sektorju za petino, zaposlenim v državnih podjetjih pa kar za tretjino. Grčija pri zategovanju pasu ni izjema. Tudi druge prezadolžene evropske države javno porabo krčijo z odpuščanjem in zniževanjem plač v javnem sektorju.

Edini, ki te krize ne občutijo na takšen način, so bruseljski uradniki. Evropska komisija predlaga, naj se plače javnim uslužbencem, zaposlenim v institucijah EU v Bruslju, skladno s formulo za izračun letne prilagoditve plač z inflacijo zvišajo za 1,7 odstotka. To zvišanje sicer ne velja za vse kraje zaposlitve uradnikov EU. Povsod je treba upoštevati 1,8-odstotno zmanjšanje kupne moči, vendar to v različnih krajih pomeni različne prilagoditve, ponekod celo nominalno znižanje plač. Tako naj bi se denimo v Pragi znižale za 2,7 odstotka, v Ljubljani za 2,2 odstotka, v Sofiji za 1,7 odstotka ... Vendar je to bolj slaba tolažba.

Treba je vedeti, da je v Bruslju zaposlenih 46 tisoč uradnikov, ki že zdaj služijo odlično, celo tja do 168 tisoč evrov neto na leto, deležni pa so tudi raznih drugih ugodnosti. Članice unije so komisijo zato pozvale, naj uporabi odločbo o izjemi, ki omogoča začasno prekinitev metode letne prilagoditve plač, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, in sicer ko gre za „resno in nenadno poslabšanje gospodarskega in družbenega položaja“.

Vendar je analiza, narejena na podlagi jesenske gospodarske napovedi za letos, po navedbah evropske komisije pokazala, da ti pogoji niso izpolnjeni. Da članice unije predloga o zvišanju plač ne bi znova izpodbijale na sodišču EU, komisija predlaga kompromisno rešitev: da se hkrati z uskladitvijo plač izpeljejo nujne strukturne reforme. Tako predlaga petodstotno zmanjšanje števila zaposlenih v vseh institucijah in agencijah EU, podaljšanje minimalnega delovnega tedna na 40 ur, seveda brez kompenzacijske prilagoditve, zvišanje upokojitvene starosti s 63 na 65 let, omejitev pravil o zgodnjem upokojevanju, pa tudi spremembo zastarele metode za uskladitev plač, saj se ta še vedno navezuje na gibanje kupne moči javnih uslužbencev v osmih referenčnih državah članicah, ki predstavljajo 76 odstotkov BDP unije.