2. 12. 2011 | Mladina 48 | Ekonomija
Kriza evra: Nad breznom
Je evro še mogoče rešiti in kako visoka bi bila cena njegovega propada?
Evropa in z njo vred razviti svet se pripravljata na najslabši možni scenarij: propad evra in hude posledice, ki bi temu sledile. Dolžniška kriza v območju evra se namreč širi tudi na zdrave države. Nemčija je tako nedavno doživela najslabšo dražbo državnih obveznic po letu 1999. Neprodana je ostala več kot tretjina desetletnih obveznic. V težavah že nekaj časa niso več le obrobne države, Grčija, Portugalska in Irska, temveč tudi osrednje države, predvsem Italija, Španija in Francija, pa tudi Madžarska in Belgija. Poleg tega pod pritiskom niso le države, pač pa tudi mehanizmi, ki so jih države ustanovile za pomoč pri težavah.
Obresti na desetletne obveznice Evropskega začasnega reševalnega mehanizma (EFSF) so v dveh mesecih s 3,68 odstotka zrasle na 3,88 odstotka. Vse več je glasov, da območje evra ne more preživeti in da lahko obstane zgolj kot skupnost nekaj močnejših članic. Stanje je še toliko bolj nepredvidljivo, ker kaže, da smo blizu nove recesije. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj napoveduje, da bo prihodnje leto za javne finance leto suhih krav. Rast bo vse nižja, brezposelnost pa se bo še povečevala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.