Odporni, vitki, vitalni in srečni

Za krepitev odpornosti in preprečevanje debelosti je v trgovinah in lekarnah na voljo veliko tabletk, kapsul in drugih izdelkov. Docent dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo navaja, da po nekaterih raziskavah okoli 20 odstotkov ljudi v Sloveniji jemlje kako prehransko dopolnilo.

A treba je ločevati med zdravili in prehranskimi dopolnili. Zdravila so snovi, namenjene za zdravljenje in preprečevanje bolezni, pojasnjuje direktorica agencije za zdravila dr. Martina Cvelbar. Dopolnila pa le vrsta živil, čeprav se prodajajo v obliki tablet, kapsul, praškov ... Njihov namen je dopolnjevati prehrano zdravih ljudi. Pri dopolnilih pred začetkom trženja tudi ni neodvisnega predhodnega preverjanja kakovosti. Cvelbarjeva: „V zakonodaji je predpisano, da se dopolnilom pri predstavljanju ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni. Predstavitev ne sme vsebovati navedb, da uravnotežena in raznovrstna prehrana ne more zagotoviti ustreznih količin hranil. Žal se trgovci teh določil velikokrat ne držijo in izkoriščajo lahkovernost ter stisko bolnih ljudi. Izkoriščajo tudi željo ljudi po ’čudežnih’ izdelkih, ki bi bili učinkoviti, vendar brez neželenih učinkov. Takih izdelkov pa doslej še niso našli.

Kreft omenja še eno razliko: zdravila se izdajajo v lekarnah, te pa so dolžne zbirati podatke o neželenih učinkih. Pri prehranskih dopolnilih zakon tega ne predvideva. Nevarnosti se zato odkrijejo samo, če so zelo pogoste ali usodne, in še takrat je težko vedeti, ali ni krivo kaj drugega. Dopolnila tako oglaševalcem ponujajo nešteto priložnosti, da se jih lotijo inovativno. Recimo tista za spoprijemanje s stresom. Besedilo o znanem dopolnilu nas prepričuje, da bomo ohranili nadzor nad stresnimi razmerami in se uspešno spoprijeli s pritiski: „Z rednim jemanjem ostanemo aktivni, pozorni in samozavestni.“ Učinkovina je „na poseben način pridobljen hidrolizat mlečne beljakovine, naravni blažilec stresa z visoko učinkovitostjo in brez stranskih učinkov“. Ob na prvi pogled strokovni obrazložitvi Kreft opozarja, da je treba ločevati med tem, ali je nekaj res ali ne in ali je trditev zavajajoča. Konkretno: „Navedena sestavina morda res ugodno vpliva na spomin, vendar to velja za vsako z beljakovinami bogato hrano. Cenovno je verjetno ugodneje, da kupimo dober zrezek, fižol ali drugo z beljakovinami bogato hrano.“ Dopolnilo „za umsko sposobnost“ gre še dlje: „Vsaka mamica želi, da se možgani in živčevje dojenčka dobro razvijajo, zato mora zagotoviti vnos zadostne količine omega 3 maščobne kisline DHA.“ Takšne trditve o prehranskih dopolnilih Kreft označuje za nedopustne in dodaja, da je večina dopolnil brez koristi za potrošnika.

Čudežna vitkost in nepremagljiv imunski sistem

Velik je tudi trg dopolnil za hujšanje. Navodila, priložena tem dopolnilom, pogosto priporočajo uravnoteženo prehrano in dodatno gibanje. Manj sladkarij, slane in mastne hrane in več športa že samo po sebi pripomore k izgubi telesne teže. The American Journal of Clinical Nutrition je že pred leti objavil študijo, v kateri so bila predstavljena nekatera prehranska dopolnila za hujšanje. Analizirali so yerba mate, ki se promovira kot čaj za zmanjševanje teka, in hitozan, ki veže maščobe iz zaužite hrane, preden se začnejo presnavljati. Ugotovili so, da ni resnih dokazov o učinkovitosti. Nekatera so se izkazala kot potencialno učinkovita pri zmanjševanju teže, saj so zaradi vsebnosti kofeina spodbujala prebavo. Za res učinkovita so se izkazala dopolnila, ki so vsebovala sestavino E. sinica ali efedrin. Vendar je bilo pri teh povečano tveganje neželenih učinkov. Kreft navaja primer, ko je sredstvo za hujšanje povzročilo resne zdravstvene težave: pred dvajsetimi leti so okoli sto ženskam v Belgiji zaradi shujševalnih kapsul odpovedale ledvice.

Prehranska dopolnila so po zakonu hrana in po definiciji naj ne bi imela neželenih učinkov, zato zakonodaja ne predvideva sistematičnih ukrepov za preprečevanje škode zaradi neželenih učinkov.

Z zimo z vseh strani prihajajo opozorila o krepitvi imunskega sistema. Nekatera dopolnila so „naravni ščit vašega imunskega sistema“, druga obljubljajo „aktivacijo imunskih celic, krepitev obrambne moči organizma na naraven, varen in enostaven način“.

Imunolog prof. dr. Alojz Ihan pravi, da ločimo tri skupine učinkovin in pripravkov za imunski sistem: eni imajo poudarjeno protivnetno delovanje, drugi spodbujajo imunski sistem k hitrejšemu razmnoževanju imunskih celic, tretji pa so prehranska dopolnila za imunski sistem. „Pri zdravih ljudeh in pri akutnih okužbah posebnih potreb po dopolnilni imunonutriciji ni, ker ima organizem dovolj zalog. Pri ponavljajočih se okužbah in kroničnih vnetjih pa se zaloge nekaterih specifičnih hranil izčrpajo, zato so nekatere koristi od snovi, ki se pri imunskem odzivu izrazito porabljajo.“

Obstaja dovolj dokazov o učinkovanju probiotikov na preventivno spodbujanje imunskega sistema. A je za dosego učinka potrebno dolgotrajno uživanje. Ihan: „Lahko pomagajo zlasti, če človek ob uživanju dopolnil hkrati kolobari načine prehrane, da vznikajo nove združbe črevesnih bakterij in trenirajo imunski sistem. Človek recimo uživa kak mesec mešano mesno-zelenjavno hrano in hkrati probiotične bakterije. Potem preide na mlečno-sadno-žitno prehrano in zraven dodaja še betaglukane in prebiotična hranila. Pri tem je pomembno, da človek vseskozi vzdržuje redno, vsakodnevno odvajanje blata, kar je treba doseči s primerno življenjsko higieno: z intenzivnejšim gibanjem vsaj trikrat na teden, rednimi zajtrki in pitjem dovolj tekočine. Tako kolobarjenje črevesnih bakterij in imunostimulansov je nekakšen fitnes imunskega sistema, le da se namesto mišične mase pridobiva masa imunskih celic, katere namen je večja stabilnost in uravnavanje imunskih odzivov ter manj neželenih imunskih odzivov, kot je preobčutljivost. Toda to ni vprašanje mesecev, ampak let.“

Vitamini

Oba, Ihan in Kreft, pravita, da so prehranska dopolnila smiselna za tiste, ki povečanih potreb po nekaterih hranilih z navadno hrano ne morejo zadovoljiti. Recimo nosečnice, ki imajo povečano potrebo po folni kislini, ali športniki, ki potrebujejo dodatne vitamine. V publikaciji Polish journal of food and nutrition sciences so bili objavljeni izsledki raziskave o učinku jemanja kalcija na kostno gostoto. Raziskava je zajela 39 žensk, starih od 34 do 56 let, in pokazala, da vnos kalcija zgolj s hrano ni zadosten za preprečevanje tveganja osteoporoze, posebej za ženske v menopavzi. Za take primere lahko vitamine oziroma minerale v obliki zdravil predpiše zdravnik. Vitamini, dobljeni na recept, imajo navadno nekajkrat višje koncentracije učinkovin kot prehranska dopolnila, zato so tudi registrirani kot zdravila. Ihan opozarja, da je danes zaradi načina pridelave hrane in osiromašene prsti večja verjetnost, da hrani primanjkuje mineralov in vitaminov, ki omogočajo, da imunski sistem opravi svojo zaščitno vlogo. Vendar imunski sistem potrebujemo samo občasno, ob okužbi. Takrat morajo imunske celice napasti mikrobe. Glede vitaminov v obliki prehranskih dopolnil pojasnjuje: „Sintezno pridobljeni oziroma umetni vitamini in minerali imajo enako formulo kot naravni in imeli naj bi tudi enako biološko uporabnost. Toda če bomo vsak dan uživali vitaminske dodatke, se bo telo sčasoma razvadilo in vitaminov in mineralov ne bo več v zadostni količini črpalo iz hrane. To je velika škoda, saj so v naravni hrani vitamini obdani z drugimi podpornimi snovmi, ki povečajo izkoristek in učinkovitost vitaminov. Teh podpornih snovi v prehranskih dopolnilih ni. Multivitaminski pripravki so načeloma koristni, če ne jemo primerne hrane ali se ob okužbi potrebe po vitaminih in mineralih močno povečajo.“

Jemanje prehranskih dopolnil je smiselno le za tiste, ki povečanih potreb po nekaterih hranilih z navadno hrano ne morejo zadovoljiti.

Mehanizem delovanja mineralov in vitaminov v organizmu je zelo dobro raziskan, poudarja Ihan. Zato so znani tudi negativni učinki pri čezmernem jemanju. Pretiran vnos vitamina E lahko postane dejavnik tveganja za razvoj raka na prostati pri moških, pretirana uporaba beljakovin lahko oslabi kosti. Ob povečanem jemanju vitaminov je potrebna previdnost, sploh če posameznik jemlje še kakšna zdravila. Vitamin K oslabi učinkovanje nekaterih zdravil, antioksidantski nadomestki, kot sta vitamina C in E, pa lahko zmanjšujejo učinkovitost nekaterih vrst kemoterapije. Grenivkin sok povečuje koncentracije zdravil, kalcij zmanjšuje absorpcijo zdravil in vpliva na učinkovitost antibiotikov. Podoben učinek ima lahko v večjih odmerkih tudi magnezij, zato se ne sme jemati hkrati z zdravili. Zdravniki in nutricionisti zaradi tega pogosto poudarjajo, da je treba skrbeti predvsem za raznovrstno prehrano in ne pretiravati z dodatki. Po Kreftovih besedah je nevarno predvsem, če kdo uživa prehrano, v kateri že je neki vitamin, nato pa uživa še pripravek s tem vitaminom in multivitaminski pripravek, kjer je spet nekaj tega vitamina: „Navadno sicer ljudje dveh pripravkov z istim vitaminom ne jemljejo, se pa najdejo tudi takšni, ki mislijo, da če je ena tabletka zdrava, bodo tri še bolj, deset pa še najbolj.“ Sicer pa je za vitamine razpon, koliko je dovolj in koliko še ni strupeno, zelo širok, še dodaja.

Kako in kdaj se potem odločati za prehranska dopolnila in katera izbrati? Najlaže po nasvetu zdravnika.