Pirova zmaga Makedonije nad Grčijo

Minuli teden je Makedonija dosegla pomemben uspeh. Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je v njenem dolgoletnem sporu z Grčijo glede uporabe naziva Makedonija razsodilo v njen prid. Pritrdilo ji je, da je Grčija leta 2008 zaradi blokade sosede pri vstopanju v zvezo Nato kršila mednarodno pravo.

Sodišče sicer ni odločalo glede uporabe ustavnega imena države, ampak je le razsodilo, da je Grčija prekršila dogovor, sprejet v letu 1995 pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ko se je Grčija zavezala, da ne bo preprečila pridruževanja Makedonije mednarodnim organizacijam, če bo ta uporabljala začasno ime, torej Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM). V tej zahtevi je sodišče pritrdilo makedonski strani, vendar pa ni podprlo njene zahteve, da bi Grčiji izrecno prepovedalo blokado Makedonije pri včlanjevanju v EU in v Nato.

Zmaga Makedonije pa je Pirova, kajti sodišče nima potrebnih orodij, da bi Grke prisililo k spoštovanju njegovih odločitev, vendar je Makedonija moralna zmagovalka v njenem boju za ohranitev naziva države - Republika Makedonija.

Grško-makedonski spor o imenu makedonske države ima sicer globoke zgodovinske korenine. Če pa bistvo konflikta o imenu poenostavimo, lahko zapišemo, da večina Grkov zagovarja tezo, da je naziv Makedonija helenskega izvora, Makedonci pa trdijo, da je to ime del njihove slovanske identitete, ki ga ne bodo spreminjali, grške pozive k spremembi pa označujejo za žalitev in napad na identiteto države. Poleg tega Grčija razume makedonsko vztrajanje pri imenu kot težnjo teritorialnega iredentizma, saj nosi tudi grška severna pokrajina, kjer je bila do začetka dvajsetega stoletja večinsko poseljena s slovanskim (torej makedonskim) življem, ime Makedonija. Sicer pa si obe državi lastita nekatere zgodovinske osebnosti. Zlasti Aleksandra Makedonskega/Velikega, saj so Makedonci v zadnjih letih po njem poimenovali skopsko letališče in tudi avtocesto po državi. Letos so v Skopju postavili 12 metrov visok kip iz brona z imenom „bojevnik na konju“. Pripeljali so ga iz Italije, stal pa naj bi 5,3 milijona evrov, in čeprav ga niso imenovali Aleksander, je povsem jasno, da gre za spomenik Aleksandru Velikemu.

Odzivi na razsodbo sodišča so zato v obeh državah zgovorni. Grški premier Lukas Papademos je ob izreku razsodbe hladno ponovil stališče Grčije, da je „sprejem za obe strani sprejemljive rešitve v sporu glede imena pogoj za normalizacijo odnosov (z Makedonijo)“ in opozoril, da „ponavljajoče se provokacije“ makedonske države škodujejo procesu. Njegov makedonski kolega Nikola Gruevski pa Makedonce svari pred evforijo in jih poziva k umirjenosti, saj je razsodba le „še en pozitivni moment na poti iskanja rešitev glede imena, kar nas blokira na poti v evroatlantske integracije“. Tudi makedonski zunanji minister Nikola Poposki previdno opozarja, da „razsodbe ICJ ne bi smeli ocenjevati v luči zmagovalca ali poraženca“.

Makedonci pa si z razsodbo ne morejo dosti pomagati. Še posebej zato ne, ker je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen dejal, da „razsodba sodišča ne bo vplivala na odločitev, ki so jo sprejele članice Nata leta 2008“. Z drugimi besedami to pomeni, da morata Grčija in Makedonija najprej najti rešitev glede imena makedonske države. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je po srečanju s predsednikom makedonske vlade Gruevskim dokaj pohvalno govoril o napredku pri približevanju Makedonije, ki ima status kandidatke že od leta 2005. Čeprav je Evropska komisija priporočila, da bi Makedonija že ta teden na zasedanju voditeljev EU dobila možnost za pristopna pogajanja, pa vse države članice EU zagotovo ne bodo podprle predloga. Zagotovo ne Grčija. Ta namreč nasprotuje vsakemu kompromisu z državo, ki nosi v svojem nazivu besedo Makedonija.