Marjan Horvat

 |  Mladina 49  |  Družba

Judje na Slovenskem

Nobena oblast do njih ni bila prizanesljiva

Lesena sinagoga, ki so jo izdelali avstro-ogrski vojaki, na Doberdobrski planoti leta 1915

Lesena sinagoga, ki so jo izdelali avstro-ogrski vojaki, na Doberdobrski planoti leta 1915
© Društvo soška fronta Nova Gorica

V mariborski sinagogi, nekoč judovski molilnici, danes pa kulturnem centru, so sredi novembra odprli zgodovinsko razstavo o judovskih pripadnikih avstro-ogrske vojske na soški fronti. Na tem območju najbolj krvavih bitk 1. svetovne vojne je po nekaterih ocenah padlo 40 tisoč vojakov judovskega rodu. Mnogi med njimi so bili iz Slovenije. Razstavo Oprostite nam, oprostite nam, o, vi mrtvi je pripravil Center judovske kulturne dediščine Maribor v sodelovanju z nekaterimi drugimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami.

Med dokumenti na razstavi je zanimivo gradivo o leseni sinagogi, ki so jo izdelali avstro-ogrski vojaki na Doberdobski planoti. Muslimanska molilnica in sinagoga dokazujeta, da je avstro-ogrsko cesarstvo tudi v najkritičnejših časih omogočalo verski pluralizem, upajoč seveda, da bodo pripadniki različnih veroizpovedi tudi zato odločneje branili cesarsko krono.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marjan Horvat

 |  Mladina 49  |  Družba

Lesena sinagoga, ki so jo izdelali avstro-ogrski vojaki, na Doberdobrski planoti leta 1915

Lesena sinagoga, ki so jo izdelali avstro-ogrski vojaki, na Doberdobrski planoti leta 1915
© Društvo soška fronta Nova Gorica

V mariborski sinagogi, nekoč judovski molilnici, danes pa kulturnem centru, so sredi novembra odprli zgodovinsko razstavo o judovskih pripadnikih avstro-ogrske vojske na soški fronti. Na tem območju najbolj krvavih bitk 1. svetovne vojne je po nekaterih ocenah padlo 40 tisoč vojakov judovskega rodu. Mnogi med njimi so bili iz Slovenije. Razstavo Oprostite nam, oprostite nam, o, vi mrtvi je pripravil Center judovske kulturne dediščine Maribor v sodelovanju z nekaterimi drugimi znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami.

Med dokumenti na razstavi je zanimivo gradivo o leseni sinagogi, ki so jo izdelali avstro-ogrski vojaki na Doberdobski planoti. Muslimanska molilnica in sinagoga dokazujeta, da je avstro-ogrsko cesarstvo tudi v najkritičnejših časih omogočalo verski pluralizem, upajoč seveda, da bodo pripadniki različnih veroizpovedi tudi zato odločneje branili cesarsko krono.

Razstava o judovskih vojakih na soški fronti pa je priložnost tudi za ponovni razmislek o usodi Judov na Slovenskem. Po nekaterih podatkih je na tem ozemlju pred 2. svetovno vojno živelo okoli 1500 Judov, danes se za Jude opredeljuje le še 300 ljudi. Med obema vojnama so večinoma živeli v severozahodni Sloveniji; 270 jih je bilo v Murski Soboti, 210 v Lendavi, v Mariboru z okolico pa 288, v Ljubljani z okolico 273 in v Celju 66. Sinagoge so imeli v Ljubljani, Celju, Slovenski Bistrici, Piranu, Gornji Radgoni, Murski Soboti in Lendavi.

Med 2. svetovno vojno jih je preživelo okrog 200. Povojna oblast ni bila ravno prizanesljiva do Judov, ki so preživeli nacistično morijo. Sinagoge so bile sčasoma zapuščene. Zadnja je bila opuščena leta 1954 v Murski Soboti. Lendavska in mariborska sinagoga se danes uporabljata v kulturne namene.

Leta 1997 je bila ustanovljena Judovska skupnost Slovenije, ki danes šteje okrog 150 članov, za njihovo versko oskrbo pa je pristojen tržaški rabin Ariel Haddad. Skladno z zakonom o denacionalizaciji je tudi judovska skupnost zahtevala vrnitev med vojno in po njej zaplenjenega premoženja. Njen predsednik Andrej Kožar Beck je od vlade zahteval simbolično odškodnino za judovsko premoženje v višini 15 milijonov evrov, saj naj bi bila vrednost celotnega premoženja po njegovem znašala današnjih 500 milijonov evrov. Čeprav je tedanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm predlagal izdelavo študije o Judih na Slovenskem, da bi dobili stvarne podatke o njih in njihovem premoženju, pa so različne študije prikazale zelo različne vrednosti tega premoženja. Na to je opozoril sedanji minister dr. Boštjan Žekš in uradu za verske skupnosti naročil „raziskavo“ o tem, „kdo je definiral naloge raziskovalnih skupin in koliko so te raziskave stale“.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.