9. 12. 2011 | Mladina 49 | Konzum
Super, ampak ...
Hotel Cubo, Ljubljana
Mehka krača
Hotel Cubo
Slovenska cesta 15, Ljubljana
Tel.: 01 425 60 30
www.hotelcubo.com
V prvem nadstropju novega hotela Cubo kuhajo od ponedeljka do petka od poldneva, po telefonu pa so izkazali prijaznost do vnaprej napovedanih vikend lakotnikov.
Fino:
sladice
odojkova krača
Ne tako fino:
ravioli
rižota s koromačem
Pričakujte, da boste za resnejši obed na vogalu pri Drami odšteli kakšnih 35 evrov.
Med mestnimi eksternimi obedovalci so se v zadnjem času kaj hitro razširila poročila, da novoodprta centrska hotelska izpostava ljubljanske pionirke minimalističnega dizajna in dizajnersko minimalizirane mediteranske kuharije ne samo dosega standarde svoje priljubljene matere, ampak jih, menda da tudi zavoljo prostora obvladljivejših dimenzij in manjše zasedenosti, celo poseka. Takim poročilom sicer Konzumov odsek za vsebinsko načrtovanje vedno rad prisluhne, ampak brez preverke jim seveda ne verjame, zato smo oni večer ravno prav lačni in firbčni sedli v čisto po cubovsko lepo jedilnico. Prvi zapazek je že bil pozitiven: drugače od stanovskih kolegov na Šmartinski je bil natakar nenarejeno prijazen, suveren pri predstavitvi ponudbe in kooperativen pri krivljenju ponujenih degustacijskih sestavljenk, ampak niti enkrat se ni spomnil dotočiti vode in na začetku izpraznjeni lonček zeliščnega dipa je na mizi ostal skoraj do konca večerje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Konzum
Mehka krača
Črni ravioli
Hotel Cubo
Slovenska cesta 15, Ljubljana
Tel.: 01 425 60 30
www.hotelcubo.com
V prvem nadstropju novega hotela Cubo kuhajo od ponedeljka do petka od poldneva, po telefonu pa so izkazali prijaznost do vnaprej napovedanih vikend lakotnikov.
Fino:
sladice
odojkova krača
Ne tako fino:
ravioli
rižota s koromačem
Pričakujte, da boste za resnejši obed na vogalu pri Drami odšteli kakšnih 35 evrov.
Med mestnimi eksternimi obedovalci so se v zadnjem času kaj hitro razširila poročila, da novoodprta centrska hotelska izpostava ljubljanske pionirke minimalističnega dizajna in dizajnersko minimalizirane mediteranske kuharije ne samo dosega standarde svoje priljubljene matere, ampak jih, menda da tudi zavoljo prostora obvladljivejših dimenzij in manjše zasedenosti, celo poseka. Takim poročilom sicer Konzumov odsek za vsebinsko načrtovanje vedno rad prisluhne, ampak brez preverke jim seveda ne verjame, zato smo oni večer ravno prav lačni in firbčni sedli v čisto po cubovsko lepo jedilnico. Prvi zapazek je že bil pozitiven: drugače od stanovskih kolegov na Šmartinski je bil natakar nenarejeno prijazen, suveren pri predstavitvi ponudbe in kooperativen pri krivljenju ponujenih degustacijskih sestavljenk, ampak niti enkrat se ni spomnil dotočiti vode in na začetku izpraznjeni lonček zeliščnega dipa je na mizi ostal skoraj do konca večerje.
Zaresno večerjanje se je začelo z dvema trisoma hladnih predjedi, od katerih se je na mesnem krožniku ob rezinah mariniranih račjih prsi in paštete v spomin najbolj usedel temen goveji tatarec s tartufi, na morskovodnem pa bi se pred brancinov namaz in marinirane repe kozic lahko mehka sipa v solati, ampak je bila za to za kanček preslana. Oba ponujena tipa raviolov - črni s polnilom in omako iz kozic ter navadni, v temno omako vloženi in polnjeni s telečjimi ličnicami - sta bila idejno, okušalno in oblikovno dobro zamišljena, ampak obema bi prav prišla kakšna minuta kuhanja več. Naročiti rižoto s koromačem in z ličnicami morske žabe se je, glede na to, da je bilo gostov malo, zdela kar dobra zamisel, ampak onemu, ki je sicer perfektno skuhal riž, se je pri soljenju kar dobro zatresla roka. Glavna dva krožnika sta bila krepka predstavnika svoje otroške sorte: sočno in mehko meso na počasi cmarjeni odojkovi krači se je že ob malo bolj srepem pogledu začelo luščiti z okostja, ampak tudi na hitro pečene jagenjčkove zarebrnice ne po sočnosti ne po mehkobi niso prav nič zaostajale, le malo bolj trmasto so se držale kosti.
Zdaj se ti mogoče zdi, da sem v ta novem Cubotu prav na vsaki reči našel kakšen feler, ampak ni tako. Sladice so res izjemne, saj bi rade volje repetirali obe, na zdrobljenih piškotih speculaas utemeljeno borovničevo skutno torto in zanimiv črno-bel čokoladni sufle, ampak, žal, ni bilo več prostora.