Veliki brat

Dva tedna je minilo, odkar je SOVA kabinet predsednika vlade opozorila, da se je na spletnem portalu YouTube znašlo nekaj slikovnih posnetkov s sej Janševe in Pahorjeve vlade. Trije posnetki so bili v sredo, 14. decembra, še vedno dostopni. Kot so zatrdili v vladnem uradu za komuniciranje (UKOM), uporabljajo vsa sredstva, da bi dosegli umik posnetkov, ki prikazujejo tudi obravnavo zaupnega gradiva, vendar so pri YouTubu naleteli na gluha ušesa. Pojavile so se informacije, da so se zahteve za umik lotili po napačni poti, da so namreč zahtevali umik na podlagi nacionalne varnosti, za to pa potrebujejo odločbo sodišča, zaradi česar je postopek neprimerno daljši, kot če bi umik zahtevali na podlagi avtorskih pravic. V takih primerih od zahteve do umika posnetkov ne mine več kot kakšen dan. A pri UKOM-u odgovarjajo, da so seveda poskusili tudi to, vendar dobili odgovor, da na tej podlagi nimajo pravice zahtevati umika posnetka. Napovedujejo, da bodo korespondenco z YouTubom, ko bo primer rešen, javno objavili. „Uporabljamo vsa sredstva, da bi dosegli umik, zaenkrat pa smo naleteli na popoln odpor. Tisti, ki govorijo, da je preprosto umakniti posnetke, naj poskusijo,“ pravi direktor UKOM-a Darijan Košir.

V vsebini pogovorov ni nič takega, kar bi bilo v nasprotju z javnimi izjavami članov vlade. A ob tem se postavlja zelo veliko zelo kočljivih vprašanj. Prvič, kako se lahko sploh zgodi, da se posnetki sej vlade, ki bi morali biti med najbolj varovanimi podatki v državi, znajdejo v javnosti. Snemalno opremo so v vladno sejno sobo namestili ob prenovi prostorov leta 2006, v času Janševe vlade. Takratni generalni sekretar vlade Božo Predalič je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da se ne spomni, kdo je opremo nameščal.

Malo verjetno je, da bi posnetke v javnost spravili zaposleni v vladi, ki skrbijo za snemanje sej. Navsezadnje bi bilo to preočitno. Tako se zdi precej verjetnejša, pa četudi se sliši še tako bondovsko, možnost, da je signal iz kamer hkrati potoval na dva naslova - v vladno snemalnico in v neznani „zasebni“ arhiv. To seveda najverjetneje pomeni, da so v tem zasebnem arhivu shranjeni vsi posnetki vseh sej vlade od leta 2006. Gre za grožnjo nacionalni varnosti „par excellence“ in potencialno odlično sredstvo za izsiljevanje najvišjih predstavnikov države.

Kot je neuradno pojasnil strokovnjak za varnostna vprašanja, bi morali v skladu s standardi vladne prostore vsakih šest mesecev varnostno pregledati. Darijan Košir pa je povedal, pa se to v tem mandatu ni zgodilo niti enkrat. Za odgovor na vprašanje, zakaj, nas je napotil na premierovega svetovalca za nacionalno varnost Darka Lubija, ta pa zadeve ni želel komentirati. Od ločenih virov smo sicer izvedeli, da naj bi bili premiera Pahorja opozarjali na nujnost izvedbe varnostnega pregleda, a se zanj ni odločil.

Ostaja vprašanje, komu bi bilo do tega, da posnetke spravi v javnost. Glede na to, da so naslovljeni s „Stari obrazi“, je predvsem z desnega političnega pola zaznati namige, da za objavo stoji ali Janković ali Virant. Ker je to glede na dostop, ki sta ga imela omenjena ali njuni sodelavci do vladnih prostorov, precej smešno, je treba verjetno iskati naprej. Naslov Stari obrazi deluje bolj kot prozorna distrakcija. Enako velja za dejstvo, da so bili objavljeni posnetki Pahorjeve in Janševe vlade. Posnetki s sej Janševe vlade so namreč povsem nezanimivi.