Strici iz ozadja

Poleg očitkov o t. i. novih državljanih, ki naj bi bili izvolili Zorana Jankovića, so politiki SDS in njej naklonjeni časniki lansirali tudi tezo o „stričkih iz ozadja“, ki naj bi pomagali novemu premieru pri sestavljanju koalicije. In ko časnik Reporter zapiše, da naj bi Jankoviću „strici iz ozadja zagotovili podporo SD in Desusa“, ima v mislih Milana Kučana.

Celo več, tudi Dejan Židan, kmetijski minister in zdajšnji poslanec SD, je ob Kučanovem opozorilu, da se „SD ne more izogniti odgovornosti“ pri sestavljanju Jankovićeve vlade, pobalinsko izjavil, da je bilo „dovolj stricev v politiki, če želijo odločati, naj kandidirajo!“.

Milan Kučan je javno podprl kandidaturo Zorana Jankovića, ker je ta zanj „politični realist z optimistično noto“, in tako s svojo politično težo zagotovo vplival na razmerja v slovenskem političnem prostoru. Koliko, ni mogoče izračunati. O teži svojega vpliva je v Večeru dejal: „To drži (da vpliv ima, op. a.). A nikakor ne takšnega, kot si predstavlja teolog Štuhec, ki razlaga, da so volitve potekale v moji režiji. Zaradi verodostojnosti in normalizacije političnega prostora bi bilo koristno, če bi takšnim nebulozam in podcenjevanju zrelosti volivcev enkrat naredili konec.“

Mojstri političnega spletkarjenja iščejo razloge za fiasko na volitvah povsod drugod, samo pri sebi ne. Kučanu bi najraje prepovedali misliti in govoriti. Pa čeprav je tudi tokrat, kot homo politikus, povedal le svoje mnenje.

Sicer pa je vprašanje, na koga bi teoretiki zarot valili krivdo za poraz, če ne bi bilo Kučana. Nekoč je to delala samo SDS, zdaj pa se ji je pridružil še del SD.