Roman Žveglič

Lahko ocenite, koliko ljudi bi izgubilo službo, če bi se uresničile napovedi o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju?

Lahko ocenite, koliko ljudi bi izgubilo službo, če bi se uresničile napovedi o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju?

Ocena ni mogoča. Mi vemo zgolj, da ima Agrokor v svojem koncernu izjemne proizvodne obrate in veliko neizkoriščenega potenciala. Po vstopu Hrvaške v EU bi lahko brez težav Mercatorjeve slovenske proizvode zamenjali s hrvaškimi. Kaj konkretno bi to pomenilo za Slovenijo, pa je nemogoče vedeti. Pri prodaji Mercatorja bodo lahko posledice tragične, ni pa nujno. Morda bo nastala nova pobuda. Slovenski kmetje so majhni in razdrobljeni in morda bodo sedaj bolj začeli iskati nove prodajne poti do kupca.

Sami ste že opozarjali, da so slovenski kmetje slabo poslovno organizirani …

Imamo sicer zadružno organiziranost, ki pa je specializirana predvsem za prodajo strojev in materialov svojim članom. Pri nakupu ima posredniško vlogo med kmetom in živilsko predelovalno industrijo, ni pa specializirana za neposredno prodajo potrošniku. Očitno bomo morali to kmetje organizirati sami. V tujini imajo dobre izkušnje glede tega.

Kakšne?

Nekatere kmetije prodajajo na domu ali v več trgovin, ne le eno trgovinsko hišo. Tu je še partnersko kmetovanje in druge neposredne povezave. Če bo kmete novi lastnik izločil iz Mercatorja, bo ta izdelke poskusil prodati drugam. To je mučno delo, a nisem pesimist. Slovenski kmetje smo preživeli fevdalizem, zgodnji kapitalizem, socializem in sedaj pozni kapitalizem in bomo še kaj.

Kako je s projektom Kupujem slovensko?

Gre za dobrodošel projekt, ki naj bi ga z zakonom o promociji nadgradili. Imam pa do njega določene zadržke. V okviru projekta so izdelki, ki so predelani ali obdelani v slovenski industriji, sam pa se zavzemam, da bi morali sem spadati izdelki, katerih sestavine tudi zrastejo pri nas. V Sindikatu kmetov si prizadevamo, da bi uveljavili prostovoljne označbe živil, ki bi jih po uvedbi uporabljali vsi. Na označbah bi bilo natančno zapisano, kako in kje je bil proizvod pripravljen.

Poleg Mercatorja so slovenski izdelki na voljo tudi v diskontih, le da so tam bistveno ceneje. Zakaj?

Vsak trgovec po svoje oblikuje maloprodajne cene. Vprašanje je tudi, ali je vmes še posrednik, in seveda kakovost. Razumljivo je, da ta ni povsod enaka. V Sloveniji je v preteklosti prevladalo prepričanje, da je vse, kar je tuje, dobro. Danes nismo navajeni kupovati in ceniti slovenskih izdelkov. Tu bomo morali sami kmetje narediti več, da privabimo domačega kupca. Navadno se na tržnicah med kupcem in prodajalcem stke neka vez in kupec bi moral vsake toliko časa prodajalca obiskati na kmetiji, da bi se na svoje oči prepričal, kako je hrana pridelana in da gre za nadstandard, za katerega je treba odšteti več. Če zaupanja med prodajalcem in kupcem ni, tudi cene ne morejo obstati.