Getoizacija grafitov

V Mestni občini Ljubljana so decembra sprejeli in potrdili sklep o legalizaciji grafitiranja na nekaterih lokacijah v mestu. Izbrani so predvsem podhodi in podvozi, del območja znotraj avtonomne kulturne cone na Metelkovi in notranji zidovi kompleksa tovarne Rog. Po sprejetju uredbe, ki je nastala, ker se na občini zavedajo, da je »grafitiranje del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture«, naj bi bil poostren nadzor nad nedovoljenim grafitiranjem. Pa je realno pričakovati, da bo grafitov zdaj manj?

Grafitar Jurij Lozič iz skupine ZEK Crew, je v zvezi z novo uredbo pojasnil: »Grafitarji smo na mestno občino dali skupno iniciativo za uvedbo prostorov, kjer bi bilo grafitiranje legalno in zelo cenimo, da se je občina pozitivno odzvala. Na ta način lahko ob obisku tujih grafitarjev nekje neobremenjeno delaš. Morda bodo imeli nekateri do stvaritev tudi več spoštovanja. Seveda pa to velja predvsem za ilustrirane grafite, ne toliko za napise in parole.« Glede do sedaj določenih lokacij grafitarji upajo, da gre za začetek, ki mu bo sledil še kakšen dogovor. Številne možnosti so še odprte, saj komisija na občini še ni uspela pregledati vseh možnih prostorov v mestu.

Na mestni občini si želijo z ukrepom dvigniti ozaveščenost samih grafitarjev in verjamejo, da se bodo razmere postopno izboljševale. »Naloge s tega področja opravlja mestno redarstvo, usklajuje in koordinira pa jih tudi s policijo. Vsekakor si želimo, da bi bil rezultat našega dela in prizadevanj manj popisanih fasad in s tem manj uničene mestne in zasebne infrastrukture,« so zapisali. Od januarja do avgusta je mestno redarstvo obravnavalo tri primere prepovedanega grafitiranja, izreklo dve globi v višini 208,65 EUR, ki še nista poravnani, in eno opozorilo. Pri tem ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo z družbenopolitičnimi grafiti, ki jim pomen daje tudi lokacija, na kateri nastanejo. Božidar Zrinski, kustos Mednarodnega grafičnega likovnega centra, v katerem je bila pred leti razstava grafitov, uredbo MOL vidi kot pozitiven ukrep, zaradi katerega bodo na svoj račun prišli predvsem tisti, ki so bolj usmerjeni v likovno ustvarjanje in estetiko. Vendar pravi, da grafiti, ki bodo nastajali na dodeljenih mestih, najbrž ne bodo tako vsebinsko provokativni: »Grafit je medij, ki se pojavi spontano. Bolj ko ga načrtno gojiš, hitreje zamre ali nima prave vsebine. Grafiti pogosto signalizirajo odmirajoče točke mesta – stare lokale, propadajoče stavbe. Tudi zaradi tega jih ne bo mogoče povsem nadzorovati. Tisti, ki so družbenokritični, pa se z namenom pojavljajo na lokacijah, kjer je velik pretok ljudi. Avtorji, ki vedo, kako in kam postaviti grafit, znajo pogosto inteligentno opozoriti na družbene probleme.«