Nepričakovani zmagovalec

Ko so na začetku junija volivci z veliko večino zavrnili pokojninsko reformo, ukrep vlade, za katerega je Borut Pahor dejal, da se bo »zanj boril kot lev«, je bilo jasno, da vlada ne bo končala mandata. Možnosti sta bili dve, ali Pahorjev odhod in novo koalicijsko mešanje ali predčasne volitve. Stranka SD se je odločila, da bo stala za svojim predsednikom. Janez Janša v tistem času ni mogel biti boljše volje. Vlada je razpadala, ankete so mu napovedovale zmago z veliko razliko, govoril je o ustavni večini.

Slavko Gaber, eden izmed pomembnih strategov LDS v času njenega največjega uspeha, je spomladi dejal, da ne vidi možnosti, da slovenska levica po naslednjih volitvah ostane na oblasti. Obstajala naj bi samo dva moža, ki bi lahko premagala Janeza Janšo. Eden je Janez Potočnik, ki je rekel ne, drugega Gaber ni imenoval. A ta drugi ni bil tisti, ki je na koncu zakrivil volilno presenečenje.

Zamisel, naj bi se Zoran Janković preizkusil na državnozborskih volitvah, ni nova. Pojavila se je takoj po tem, ko je Janković v Ljubljani prvič prevzel župansko funkcijo. Vseskozi je visela v zraku, tudi v obliki, da bi prevzel prehodno tehnično vlado, vendar ta ni nastala. Janković je nekaj tednov pred predčasnimi volitvami res ustanovil stranko Pozitivna Slovenija in nazadnje za 25 tisoč glasov premagal SDS.

Kaj sporoča Jankovićeva zmaga? Prvič – slovenski volivci so političnim strankam povedali, da jih imajo dovolj. »Nova obraza« Janković in stranka Gregorja Viranta sta prepričala več kot tretjino volilnega telesa. In drugič – največji sovražnik SDS niso prikazni iz preteklosti in pošasti iz Murgel, pač pa Janez Janša. Zadnje dni volilne kampanje je izgubil dobljeno bitko, špekuliral je s stanovanjskimi pogodbami, pa svojih ni želel pokazati, podcenjeval gledalce nacionalne televizije, ko ni prišel na soočenje, Jankoviću je očital, da je slab župan in da je slabo vodil Mercator. Volivcev njegovi argumenti niso prepričali. Da so imeli prav, se je pokazalo po volitvah, najprej neposredno po njih, ko je Janša govoril o še enih predčasnih volitvah, in potem nekaj dni kasneje, ko je SDS legitimnost Jankovićeve zmage poskušala omajati s pamfletom o volivcih v trenirkah. Politik z iPadom moderno družbo še vedno razume skozi optiko 19. stoletja.

Na volilno nedeljo Zoran Janković ni bil pretirano dobre volje. Država je v slabi kondiciji. V slabi kondiciji je svetovno gospodarstvo, evro, Evropska unija. Za izpolnjevanje volilnih obljub ima Janković ozek manevrski prostor. A že po nekaj dneh se je izkazalo, da ne bo ponavljal (vseh) napak svojega predhodnika. Zapletlo se je že pri iskanju predsednika državnega zbora. Janković in Pahor sta se sprla okoli tega, kdo bo vodil parlament, na koncu pa je predsednik državnega zbora postal Gregor Virant. Ali bo Janković sploh uspel sestaviti vlado, trenutno ni najbolj jasno. Če jo bo, bo moral pogajanja voditi na drug način, kot jih je v prvih tednih po volitvah. In potem, ko bo zaprisegel kot premier, se bo njegovo pravo delo šele začelo. Zmaga 4. decembra je bila morda sladka, a bo zato morebitno vladanje bolj težko.

»To je žalostni stok katastrofalnega ljubimca, ki ljubici dopoveduje, da je najboljši, medtem ko ona v postelji užaloščeno kvačka.«
Kolumnistka Tanja Lesničar - Pučko, v Dnevniku, o Pahorjevem samopredstavljanju za najboljšega voditelja Slovenije