Moteči trenirkarji

Spoštovani

Ogorčenje v zvezi s “trenerka” izključevanjem me sili v razmišljanje o problemu nekega drugačnega izključevanja in diskriminacije, ki ju počne država Slovenija, uradno, a poltajno.

Gre za nov retrogradni in nezakonit poseg v postopke denacionalizacije, ki je bila sicer z nastopom Pahorjeve vlade prekinjena. Konec leta 2010 je Slovenska odškodninska družba (v nadaljevanju SOD) poslala na vse Upravne enote dopis, v katerem zatrjuje, da osebe, izgnane po 2. sv. vojni iz Slovenije v Avstrijo, in ki so pridobile avstrijsko državljanstvo pred letom 1961, ko je začela veljati Finančna pogodba in pogodba o izravnavi (med Nemčijo in Avstrijo) – tako imenovani Sporazum iz Badkreuznacha (Zvezni uradni list št. 283/1962), niso upravičenci do denacionalizacije njihovega zaplenjenega premoženja v Sloveniji.

Denacionalizacijski upravičenci, ki so bili ob izgonu slovenski oz. jugoslovanski državljani, so po vložitvi zahtevkov prejeli 1993-1994 odločbe o slovenskem državljanstvu. Drugače tudi ni moglo biti. Pogoj za upravičenost do vrnitve premoženja za izgnane v Avstrijo pa je bilo tudi potrdilo Ministrstva za finance Republike Avstrije, da tisti, ki so dobili avstrijsko državljanstvo, niso od Republike Avstrije prejeli nobene odškodnine za zaplenjeno premoženje v Sloveniji, niti je niso imeli pravico prejeti. Taka potrdila so bila izdana vsem prizadetim upravičencem in postopki vračanja so stekli, čeprav vsi še niso v celoti zaključeni. Zaradi “na novo odkrite” ovire so prizadeti ponovno zaprosili Ministrstvo za finance Republike Avstrije da gornjo, novo trditev SOD potrdijo ali ovržejo. Ministrstvo je ponovno izdalo uradno potrdilo, s katerim potrjuje, da po zgoraj citiranem sporazumu nobena od teh oseb ni dobila odškodnine, niti ni bila do nje upravičena.

Kljub začetim postopkom denacionalizacije pred leti in že nekaj pravnomočno vrnjenega premoženja ter dveh uradnih potrdilih avstrijskih oblasti je SOD z dopisi na vse Upravne enote zahtevala zaustavitev denacionalizacijskih postopkov, saj zatrjuje, “da se upravni organ pri reševanju predhodnega vprašanja v zvezi z odškodnino od tuje države ne more oprijeti zgolj na pojasnila tujih organov, pač pa mora to sam ugotoviti z razlago mednarodne pogodbe oz. sporazuma”.

Blokada denacionalizacijskih postopkov učinkuje. Postopki so ustavljeni, premoženje se ne vrača.

Zanimivo, česa vse ne zmore naša evropska država! Po 20 letih izbrska 50 let star sporazum med dvema tujima državama, s katerim bi po 65 letih izkoriščanja odvzetega nacionaliziranega zaplenjenega premoženja rada ponovno udarila po žrtvah, ki jih je komunizem brutalno pognal v tujino in jim premoženja nezakonito ne bi vrnila.

Pozivam slovensko vlado oz. Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve in Varuhinjo človekovih pravic, da takoj preverijo samovoljni ukrep oz. uradno rešijo načelno vprašanje, ki ni pomembno le za nadaljnji potek denacionalizacije v celi vrsti takih primerov, pač pa ima lahko širše politične, pa tudi retrogradne premoženjske posledice ob evidentni hudi kršitvi človekovih pravic.