Cesta v pogubo

Leta 2007 smo po številu smrtnih žrtev na slovenskih cestah dosegli visoko številko. Umrlo je 292 ljudi. Sledile so številne poostritve prometne zakonodaje. Te so v povezavi s spreminjanjem odnosa družbe do vedenja v prometu in z izboljševanjem cestne infrastrukture imele pravzaprav izjemne učinke, saj se je število nesreč s smrtnim izidom iz leta v leto zmanjševalo za več kot 20 odstotkov. Leta 2010 je bilo po statistikah na cestah „le“ 138 smrtnih žrtev. V treh letih se je število prepolovilo. Lani se je zmanjševanje števila smrtnih žrtev ustavilo. Na cestah je umrlo 141 ljudi.

Neprimerno bi bilo na podlagi enega samega leta trditi, da se je trend upadanja ustavil in da smo pri prometni varnosti dosegli mejo, pod katero se bo zelo težko spustiti. Pri vsakem trendu je opaziti tudi občasne odmike. Direktor zavoda Varna pot Robert Štaba pri tem opozarja, da je treba številke postaviti v kontekst podatkov iz drugih evropskih držav. „Med letoma 2001 in 2007 smo bili na repu Evropske unije, zdaj pa se šele približujemo sredini evropske lestvice prometno varnih držav.“

Kaj je v minulih letih najbolj prispevalo k zmanjševanju števila mrtvih na naših cestah, žal ne vemo, saj ustrezne analize po besedah Roberta Štabe ni naredil še nihče.

„Nedvomno je na zmanjševanje števila smrtnih žrtev vplivala dograditev avtocestnega križa, nedvomno je vplivala uvedba sistema vinjet, potem so tu razmeroma dober vozni park, zakonodaja, preventivne dejavnosti, mediji, učitelji, napredek v medicini. Nedvomno vsi ti dejavniki vplivajo na to. Koliko, pa ni mogoče odgovoriti.“

Kljub temu je, če statistiko za lani pregledamo nekoliko podrobneje, nekaj znakov za preplah. Leta 2010 je v prometnih nesrečah umrl en otrok, mlajši od sedem let, lani jih je umrlo pet. „Pri takem standardu varnosti otrok v cestnem prometu, kot smo ga v Sloveniji zagotavljali v zadnjem obdobju, pri čemer smo bili med tremi najuspešnejšimi državami v EU, že en sam mrtev otrok pomeni znak za preplah. Če so štirje mrtvi otroci več, še toliko bolj,“ pravi Štaba. Opazno je bilo povečanje števila umrlih motoristov. Lani jih je bilo 28, leta 2010 pa 17. Nekaj podatkov je tudi spodbudnih. Tako je bilo lani v primerjavi z letom 2010 občutno manj povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola. Še vedno pa jih je bilo 1650. Alkoholizirani povzročitelji so bili odgovorni za 25 smrtnih žrtev, 20 manj kot leta 2010. Število prekoračitev hitrosti se je zmanjšalo za 20 tisoč, na 95 tisoč.

Agencija za varnost cestnega prometa je sicer prav te dni predstavila program izboljševanja prometne varnosti za prihodnje desetletje, katerega cilj je vnovič prepoloviti število smrtnih žrtev. Pomembno naj bi k dosegi tega cilja prispevala sprememba miselnosti v zvezi s prometno varnostjo, torej to, da zanjo niso odgovorni predvsem vozniki, temveč zasnova cest, ki voznikom omogoča, da delajo čim manj napak, če pa napako že storijo, jim jo mora cesta „odpustiti“, da napaka ni smrtna.