15o leta 2012
Trije meseci gibanja „Okupirajmo borzo“ in novi izzivi
„Okupacija“ ljubljanske borze
© Borut Krajnc
Prihodnji teden bodo minili trije meseci, odkar so aktivisti in zagovorniki socialne pravičnosti, združeni v gibanju 15o, zasedli ploščad pred Ljubljansko borzo. Čeprav je število rednih udeležencev upadlo, ljudska zasedba še traja in ploščad ostaja odprt prostor za razprave, predavanja in pripravo aktivističnih pobud in neposrednih akcij. Borza tako ostaja Bojza (Boj za). Čeprav so nedavno varnostniki na pročelje stavbe vrnili črko R, so aktivisti na redni skupščini izglasovali, da se ta takoj spet zamenja z J.
Je pa 90 dni tudi dovolj časa za kritično analizo. Goran Lukič, svetovalec za socialna vprašanja pri Zvezi svobodnih sindikatov, ugotavlja: „Na začetku je kazalo zelo optimistično v smislu, da se lahko nadejamo širše mreže novega organiziranja proti nasilju kapitalizma, vendar je od takrat evolucija gibanja pokazala, da se je to skrčilo na precej manjše število aktivistov.“ Lukič opozarja na nevarnost, da bi gibanje lahko postalo marginalno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
„Okupacija“ ljubljanske borze
© Borut Krajnc
Prihodnji teden bodo minili trije meseci, odkar so aktivisti in zagovorniki socialne pravičnosti, združeni v gibanju 15o, zasedli ploščad pred Ljubljansko borzo. Čeprav je število rednih udeležencev upadlo, ljudska zasedba še traja in ploščad ostaja odprt prostor za razprave, predavanja in pripravo aktivističnih pobud in neposrednih akcij. Borza tako ostaja Bojza (Boj za). Čeprav so nedavno varnostniki na pročelje stavbe vrnili črko R, so aktivisti na redni skupščini izglasovali, da se ta takoj spet zamenja z J.
Je pa 90 dni tudi dovolj časa za kritično analizo. Goran Lukič, svetovalec za socialna vprašanja pri Zvezi svobodnih sindikatov, ugotavlja: „Na začetku je kazalo zelo optimistično v smislu, da se lahko nadejamo širše mreže novega organiziranja proti nasilju kapitalizma, vendar je od takrat evolucija gibanja pokazala, da se je to skrčilo na precej manjše število aktivistov.“ Lukič opozarja na nevarnost, da bi gibanje lahko postalo marginalno.
Boris Vasev, urednik političnega uredništva na Radiu Študent, vidi razlog, da gibanje 15o ni dobilo več teže v javnosti, predvsem v večjih medijih: „Ti niso dovolj prepoznali tega Dogodka. Mediji so o zasedbi poročali predvsem prvih nekaj dni, niso pa si vzeli časa, da bi analizirali procese, ki tam ves čas potekajo. Kar se tam dogaja, je boj za interpretacijo demokracije.“
Gibanje 15o je izpeljalo tudi številne akcije, med katerimi sta bila večjega zanimanja deležna shod pred Psihiatrično kliniko v Ljubljani zaradi nehumanega ravnanja z bolniki in protest v Murski Soboti proti oderuškim obrestim bank, zaradi katerih so bile celotne družine deložirane iz svojih hiš.
Kaj pa nadaljnji izzivi? Sara Pistotnik, udeleženka 15o, odgovarja: „Nujno bo še naprej ohraniti ta odprti prostor za razvijanje različnih aktivističnih iniciativ. Potrebna bosta komunikacija med različnimi iniciativami in tudi transnacionalno povezovanje. Letos nam preti zapiranje v nacionalne meje, saj se lahko vpričo zategovanja pasu povsod nadejamo krepitve nacionalističnih populizmov. Po drugi strani pa bo jasno treba nadaljevati tudi delo na nacionalni ravni, da se bomo čez nekaj mesecev, ko bo nova vlada začela krčiti naše socialne pravice, zmogli upirati temu in graditi nove mreže solidarnosti.“
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.