Preventiva je cenejša kot zdravljenje

Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom (KME), hkrati pa z izjemno nizko stopnjo precepljenosti. Bolnikov je od 200 do 300 na leto, kar je bistveno več kot v sosednji Avstriji. Raziskava na reprezentativnem vzorcu slovenskega prebivalstva je leta 2007 razkrila, da je bilo samo 12,4 odstotka oseb, starih 15 let in več, že kdaj cepljenih proti KME. To je skrb zbujajoče, saj je KME smrtno nevarna virusna bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja.

Poglavitna razloga za izjemno nizko precepljenost v Sloveniji sta pomanjkljiva kampanja za prostovoljno cepljenje in to, da je cepljenje za pretežni del prebivalstva samoplačniško. Pravico do cepljenja na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo le izpostavljene poklicne skupine ter dijaki in študenti, ki imajo učne aktivnosti v naravnih žariščih te bolezni. Vsi drugi moramo cepljenje plačati sami, opraviti pa ga je treba večkrat: osnovno cepljenje sestavljajo trije odmerki, prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, vsi naslednji poživitveni odmerki pa vsakih pet let oziroma pri starejših osebah vsaka tri leta. Odmerek cepiva stane 33,50 evra (za otroke pol evra manj), se pravi, da osnovno cepljenje stane približno sto evrov na osebo.

Smiselno bi torej bilo, da bi država možnost prostovoljnega brezplačnega cepljenja zagotovila vsem prebivalcem Slovenije naenkrat, če pa to zaradi omejenih sredstev ne bi bilo mogoče, bi morala brezplačno cepljenje zagotoviti vsaj tistim skupinam prebivalstva, ki najpogosteje obolevajo. Seveda je precepljenost mogoče občutno izboljšati tudi s premišljeno kampanjo, to dokazujejo naši severni sosedje. V Avstriji je brezplačno cepljenje zagotovljeno le poklicno izpostavljenim skupinam, vendar cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, poleg tega pa stroške delno krijejo zavarovalnice. „Z vsakoletno zelo odmevno široko kampanjo prostovoljnega cepljenja jim je delež cepljenih uspelo povečati s šest odstotkov leta 1980 na več kot 80 odstotkov zadnja leta in tako zmanjšati število zbolelih na približno desetino v primerjavi z obdobjem pred cepljenjem,“ pravi dr. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja. Odličen zgled je tudi Finska, kjer brezplačno cepljenje zagotavljajo za skupine, ki najpogosteje obolevajo. Tako od leta 2006 zagotavljajo brezplačno cepljenje vsem osebam, starejšim od sedmih let, ki živijo na otočju Åland, kjer je bila obolevnost najvišja v državi. Ker je v Sloveniji obolevnost zelo visoka, bi bilo po mnenju strokovnjakov Inštituta za varovanje zdravja rutinsko cepljenje smiselno razširiti na vse otroke, ki se zaradi predšolskih in šolskih aktivnosti zadržujejo v naravnih žariščih te bolezni, pa tudi na starejše in prebivalce najbolj ogroženih območij. Na potezi je torej minister za zdravje - odločiti se bo moral, ali naj cepljenje proti KME uvrsti v rutinski program cepljenja. Ta poteza ne bi bila poceni, vendar je treba upoštevati, da javno zdravstveno blagajno ogromno stane tudi zdravljenje obolelih.