Pogine naj, pes!
Koalicija Janković-Virant bi lahko, kar zadeva politično kulturo, šla od Pahorja naprej. Koalicija Janša-Virant bo šla globoko nazaj.
Gregor Virant in Zoran Janković
© Borut Krajnc
Se je slovenska politika od svojih začetkov v 19. stoletju, ko jo je zaznamoval znameniti stavek »Krepieren soll der Hund! (Pogine naj, pes!), ki ga je Franu Levstiku namenil ljubljanski župan Etbin Henrik da Costa, kaj spremenila? V mislih imam vedenje v politiki, kulturo dialoga in medsebojnih odnosov. Kulturni boj je bil vrojen v slovensko politiko vse od začetkov, sistematiziral pa ga je Mahnič nekaj desetletij kasneje, konec 19. stoletja, ko so bili nekatoličani, zlasti liberalci, izločeni iz občestva po načelu kdor ni katoličan, ni Slovenec. Po nacionalnem merilu je hkrati delitev potekala na »zavedne Slovence« in »nemčurje«. Ob koncu Avstro-Ogrske so nekdanji goreči avstrijakarji postali prav tako goreči Jugoslovani in s tem omogočili novo delitev. Kdor se temu ni prilagodil, je s političnega prizorišča izginil kot npr. nekdanji kranjski deželni glavar Šušteršič. Boroeviću, ki je pred Italijani ubranil slovensko ozemlje, že v enomesečni Državi SHS niso dovolili, da bi se naselil v Zagrebu. Odvzeli so mu vse časti, isti politik (Tavčar), ki mu je podelil častno meščanstvo Ljubljane, mu ga je kot edinemu v zgodovini odvzel, pri čemer si je med drugim cinično izmišljeval, da ga ne more obdržati, ker nima jugoslovanskega državljanstva. Hribar in Tavčar, sicer oba liberalca, naj bi se bila šele pobotala, ko je bil Tavčar na smrtni postelji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.