Koledar za reševanje življenj
Projekt absolventke vizualnih komunikacij Janje Baznik, ki omogoča nakup novih kamer za varovanje Darfurcev
Janja ob julijski ilustraciji čebelarja.
Evropejci imamo z Afričani marsikaj skupnega, ena izmed stičnih točk, na katere morda ne pomislimo takoj prvi hip, pa so ptice selivke. Številne vrste ptic, ki živijo pri nas, čez zimo odletijo v tople kraje. V Afriko. Ker so te ptice po svoje njihove in naše, jih je absolventka vizualnih komunikacij Janja Baznik kot simbolno povezavo med celinama upodobila na koledarju In ko se vrneš, povej. Gre za človekoljubni projekt, saj so sredstva, zbrana s prodajo koledarja, namenjena pomoči Sudancem. Zdaj poteka vojna na celotni meji med Sudanom in Južnim Sudanom, ki je pred kratkim postal samostojna država.
Čeprav vse ptice s koledarja na poti iz Evrope ne prezimijo ravno v Sudanu, se mnoge tam ustavijo zaradi številnih mokrišč. To in še več izvemo ob listanju koledarja, saj je ob vsaki ptici kratek opis; pripravil jih je ornitolog Andrej Hudoklin in simbolno prikazujejo tudi težave Sudancev. »Bela štorklja je ena najbolj karizmatičnih ptic. V mnogih delih Evrope številčno nazaduje zaradi krčenja mokrišč,« je zapisano ob ilustraciji meseca marca. Zlatovranka, ki krasi februar, je »ena najbolj ogroženih ptic kmetijske krajine, saj je evropska populacija v zadnjih 15 letih upadla za 30 odstotkov, v Sloveniji je v tem času izu–mrla. Izginila je zaradi pomanjkanja hrane.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Janja ob julijski ilustraciji čebelarja.
Evropejci imamo z Afričani marsikaj skupnega, ena izmed stičnih točk, na katere morda ne pomislimo takoj prvi hip, pa so ptice selivke. Številne vrste ptic, ki živijo pri nas, čez zimo odletijo v tople kraje. V Afriko. Ker so te ptice po svoje njihove in naše, jih je absolventka vizualnih komunikacij Janja Baznik kot simbolno povezavo med celinama upodobila na koledarju In ko se vrneš, povej. Gre za človekoljubni projekt, saj so sredstva, zbrana s prodajo koledarja, namenjena pomoči Sudancem. Zdaj poteka vojna na celotni meji med Sudanom in Južnim Sudanom, ki je pred kratkim postal samostojna država.
Čeprav vse ptice s koledarja na poti iz Evrope ne prezimijo ravno v Sudanu, se mnoge tam ustavijo zaradi številnih mokrišč. To in še več izvemo ob listanju koledarja, saj je ob vsaki ptici kratek opis; pripravil jih je ornitolog Andrej Hudoklin in simbolno prikazujejo tudi težave Sudancev. »Bela štorklja je ena najbolj karizmatičnih ptic. V mnogih delih Evrope številčno nazaduje zaradi krčenja mokrišč,« je zapisano ob ilustraciji meseca marca. Zlatovranka, ki krasi februar, je »ena najbolj ogroženih ptic kmetijske krajine, saj je evropska populacija v zadnjih 15 letih upadla za 30 odstotkov, v Sloveniji je v tem času izu–mrla. Izginila je zaradi pomanjkanja hrane.«
Darfurce je julija lani prizadela močna suša, čemur bo sledila slaba žetev. Konec avgusta so sledile poplave, ob katerih se je moralo preseliti več kot 3000 ljudi. Koledar to simbolično ponazori denimo z zapisom: »Siva grlica na svoji poti doživlja velike izgube zaradi lova.« Poleg naravnih nesreč je največja težava prebivalstva v Sudanu vojna za nafto in vodo, zaradi katere vsak dan ugašajo človeška življenja. Po podatkih Združenih narodov v Darfurju v begunskih taboriščih zdaj živi 1,9 milijona ljudi. Po osamosvojitvi Južnega Sudana lani poleti se je na območju Modrega Nila v taborišča umaknil nov val ljudi. Mediji in mednarodna skupnost so že davno izgubili zanimanje za dogajanje tu.
Slovencem je Sudan sicer malo bolj znan zaradi prizadevanj aktivista Toma Križnarja. Pred tremi leti je ugotovil, da je uspešen način preprečevanja grozodejstev vojaških hunt uvedba videonadzora nad kritičnimi območji. Leta 2009 se mu je na potovanju v Sudan pridružil Klemen Mihelič, ustanovitelj človekoljubne organizacije H.O.P.E. Opremljanje civilnega prebivalstva s kamerami in z modemi je danes ena pomembnejših dejavnosti te organizacije, zato Baznikova izkupiček od prodaje koledarja podarja prav njej, za nakup opreme, ki bo reševala življenja v Darfurju, Abyeiju, Nubskih gorah in ob Modrem Nilu. Do danes je bilo razdeljenih 500 kamer, s katerimi civilno prebivalstvo posnetke zločinov prek spleta pošilja v svet. Kako zelo pomembno je takšno ravnanje, priča Križnarjev zapis ob koledarju, da se »vojaška hunta, obtožena največjih zločinov proti človeštvu, najbolj boji, da bodo grozodejstva posneta in po satelitskih povezavah poslana mednarodnemu sodišču v Haagu«. Zato so območja z videonadzorom varnejša. Natančneje bo ta sistem pomoči kmalu predstavljen tudi v dokumentarnem filmu Božje oči in ušesa, ki ga Križnar pripravlja z režiserko Majo Weiss in s Svetlano Dramlić.
Posnetki zločinov potujejo z uporabo satelitskih modemov, ravno tako kot po nebu pripovedi nosijo ptice, še eno izmed simbolnih značilnosti koledarja omenja Baznikova. To sporoča tudi naslov koledarja. Besede »In ko se vrneš, povej« so del slovenske, Mojčine pesmi. Pesmi, ki v enem delu upoveduje ravno to, o čemer se sprašuje Baznikova s svojim projektom: »Ptička, ki sladko žgoliš, vetrc, ki v vejah šumiš, preko dobrav nesi pozdrav, daleč tja v rodno mi vas. In ko se vrneš, povej, kdaj bo, kot bilo je prej …«
Ne ptice ne omenjeno prebivalstvo niso sami krivi za razmere, v katerih so prisiljeni živeti. Kot pravi Križnar, je vse, kar si želijo, mir, k temu pa lahko pripomore vsak izmed nas. Baznikova je svoje prispevala s tem, ko je dva meseca vsak dan ustvarjala ilustracije, ki so končno podobo dobile na koledarju. Sedaj so na vrsti drugi. Doslej je bilo prodanih nekaj več kot 200 izvodov koledarja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.