Leto izgubljenih priložnosti

23. decembra je bil v Mladini objavljen članek z naslovom »Leto izgubljenih priložnosti«, avtorice Urše Marn, v katerem je navedeno, da sta predsednik vlade Borut Pahor in razglašena vlada pustila za sabo razdejanje. Takšna navedba v članku je po mnenju Ministrstva za finance zapisana populistično in ne temelji na strokovni oceni, ki bi bila podkrepljena z dejstvi.

Slovenija je krizo leta 2009 namreč pričakala popolnoma nepripravljena. Z 247 milijonov evrov presežka v odnosu do tujine v letu 2002 je Slovenija v letu 2008 padla na skoraj 2.300 milijonov evrov ali 6 % BDP primanjkljaja. Od 2004 do 2008 se je bruto zunanji dolg povečal za 155 %, kar je ustvarilo iluzijo o največji rasti BDP v zgodovini samostojne Slovenije, ta pa je bila financirana s povprečno šestmilijardno tujo akumulacijo vsako leto. Zaradi znižanja davčnih stopenj v letu 2005 in zlasti 2007 je Slovenija v letu 2009 izgubila 911 milijonov evrov prihodkov ali 2,6 % BDP, v letu 2011 pa se je delež primanjkljaja zaradi posledic te reforme povečal na 2,7 % BDP letno. Zato je bil v prvem letu mandata ključnega pomena hiter in učinkovit odziv vlade na krizne razmere. Zastavljene prioritete pred prevzemom mandata je bilo treba skorajda čez noč povsem spremeniti in sprejeti nujne protikrizne ukrepe, namenjene stabilizaciji finančnega sektorja, nujnim spodbudam gospodarstvu za preživetje v krizi in ohranjanju socialnega položaja prebivalstva.

Za socialno varnost posameznikov je bilo v letih našega mandata zagotovljenih dobrih 40 % več sredstev kot leta 2008, podvojili smo sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, na podlagi ocene o življenjskih stroških smo dvignili minimalno plačo za 23%, število državnih štipendij smo povečali za 11.000, subvencijo šolske prehrane pa smo razširili od dijakov tudi na učence osnovnih šol. Z dvigom dodatne splošne olajšave na podlagi zakona o dohodnini se je v letu 2010 povečal dohodek 105.000 državljanom. Vlada je tako ohranila eno najnižjih stopenj tveganja revščine v EU. V letu 2010 je ta znašala 12,7 % in bila primerljiva npr. z Avstrijo in Finsko. Brez uveljavljanja socialnih transferov bi bila ta stopnja dvakrat višja - znašala bi 24,2%.

Za zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo v obdobju našega mandata razpisanih več kot 649 milijonov evrov sredstev ter odobrenih več kot 5.800 projektov podjetij. Z garancijami za hranilne vloge, za kredite na mednarodnem bančnem trgu (12 milijard evrov), za kredite podjetjem (1,2 milijarde evrov) in za kredite fizičnim osebam (300 milijonov evrov) smo zaščitili prihranke prebivalstva in neposredno financirali gospodarsko aktivnost. Zagotovljena so bila dodatna sredstva SID banki za finančno podporo uspešnim gospodarskim projektom. V letu 2010 je SID banka podelila 840 milijonov evrov 581 podjetjem, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2008. S spodbudami za malo gospodarstvo je bilo podprtih 2.509 investicijskih in razvojnih projektov v višini blizu 200 milijonov evrov, kar je ustvarilo več kot 3.000 novih delovnih mest in povečalo dodano vrednost na zaposlenega za 14,3 %. Uveljavili smo posebne razvojne spodbude za preboj na nove trge in izplačali 64,2 milijonov evrov subvencij za tehnološke centre, raziskave in razvoj. Povečali smo davčne olajšave za investicije v malih in mikropodjetjih in sredstva podjetniškega sklada.

Skrajšali smo roke vračila DDV in presežke namenili gospodarstvu. Z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih smo zarezali v plačilno nedisciplino in s spremembo Zakona o javnih naročilih omejili morebitno izigravanje podizvajalcev in poddobaviteljev.

Javna sredstva za raziskave in razvoj smo v tem mandatu skoraj podvojili, s 190 milijonov evrov v letu 2008 na 362,3 milijona evrov v letu 2011. Hkrati smo dvignili davčno olajšavo za privatne investicije v raziskave in razvoj na 40 %, 50 % oz. 60 % dobička (odstotek narašča glede na manjšo razvitost regij). Že leta 2010 smo presegli 2 % BDP investicij v raziskave in razvoj in po razvojni intenzivnosti ujeli razvite države EU. Z državnimi investicijami v skupni višini 34 mio eur smo zagotovili začetek delovanja skladov tveganega kapitala. Z intenzivno razvojno politiko je bil narejen najpomembnejši korak v sodobno, na znanju in tehnološkem razvoju temelječo družbo.

Kljub zelo visoki vrednosti evra smo z omenjenimi ukrepi za izboljšanje konkurenčnosti uspešno spodbudili povečanje izvoza, tako da se je ta v letu 2011 vrnil na raven pred krizo. Hitro smo vzpostavili zunanje trgovinsko ravnotežje. Saldo blaga in storitev v zunanje trgovinski menjavi je postal pozitiven že leta 2009, v obdobju prvih treh četrtletij pa je postal pozitiven tudi saldo tekočega računa plačilne bilance. Slovenija je v tem mandatu ustvarila več kot je porabila.

Vlada je ves čas svojega mandata obvladovala inflacijo. V decembru je Slovenija beležila celo deflacijo, v celem letu 2011 pa je skupna inflacija znašala 2 %, kar je primerljivo z inflacijo preteklega leta.

Po prvem četrtletju 2011 so se gospodarske v našem okolju razmere izrazito poslabšale. Vzrok je bila neučinkovitost EU pri reševanju Grške dolžniške krize. Znižana stopnja zaupanja je negativno vplivala na povpraševanje. Izvozna naročila so se začela strmo zniževati, kar je vplivalo na upočasnjeno rast slovenske industrijske produkcije. Naš notranji problem je upadajoč obseg kreditov bančnega sistema gospodarstvu. Zaostruje se od sredine leta 2010 dalje in je povezan s prilagajanjem obsega kreditov zahtevam o povečani kapitalski ustreznosti. V tretjem četrtletju 2011 je bil bruto obseg kreditov nefinančnim družbam 1,6 % manjši kot pred enim letom. Vlada je ta problem skušala zmanjšati z dokapitalizacijo državnih bank in uvedbo davka na bilančno vsoto bank s popolno davčno olajšavo tistim bankam, ki povečujejo kredite gospodarstvu. Pričakujemo, da se bo na ta problem odzvala tudi Banka Slovenije.

Soočenje s krizo je razgalilo vse dolgoletne strukturne ter razvojne slabosti te države in pokazalo, da so obsežne strukturne prilagoditve nujne. Zato so bile vse ključne aktivnosti vlade v drugem delu mandata usmerjene v snovanje in začetek izvajanja obsežnih strukturnih reform. Kljub najhujši gospodarski krizi po drugi svetovni vojni je vladi uspelo preprečiti, da bi ta povzročila resne gospodarske, politične ali družbene pretrese. Izvedli smo razvojni preobrat, uspeli ohraniti socialno varnost in zavarovati najšibkejše sloje.