Nekaj o dvigovanju glasovnic in o politični korupciji

Janez Janša je včeraj v zagovor nedvigovanja glasovnic v parlamentu na oddaji Pogledi Slovenije dejal, da se v sredo to ni zgodilo prvič in da so to počeli tudi drugi. Kar je res. Na enem od glasovanj o Andreju Bajuku aprila 2000 je bilo razdeljenih samo 58 glasovnic. Več kot tretjina parlamenta ni volila.

Janez Janša je v zagovor sredinega dogajanja v parlamentu naredil dve stvari, ki jih dela zelo rad. Najprej je na kritike odgovoril, da ni prvi, ki ti počne - češ, tudi drugi so kradli, kriv pa sem samo jaz.

In drugič, za argumentacijo svojega pogleda je povedal samo del resnice. Res je, da v drugem glasovanju o Bajuku vsi parlamentarci niso dvignili svojih glasovnic, a res je tudi, da je bilo takrat več glasovanj o istem kandidatu. O Andreju Bajuku je parlament glasoval trikrat. V prvem glasovanju je bilo razdeljeno 85 glasovnic, v drugem samo 58 in v zadnjem, odločilnem, kjer je Bajuk postal premier vlade, vseh 90. Po Bajukovem ustoličenju so se še mesec v parlamentu prepirali o tem, ali je predlagana ministrska ekipa Andreja Bajuka dobra ali ne. Ministri so bili izglasovani šele v drugem poskusu.

Tedanji padec Janeza Drnovška in vzpon Andreja Bajuka sta omogočili dve poslaniki. Polonca Dobrajc in Eda Okretič Slamič, obe sta zamenjali politično sredino. Ko danes pripadniki desno-sredinskih strank zgroženi govorijo o »puckizmih« in politični korupciji, ki naj bi jo spodbujal Zoran Janković, pozabljajo, da se je enkrat podobno dogajalo tudi na njihovi strani. Ko je Ciril Pucko leta 1996 pomagal oblikovati Drnovškovo vlado in ko naj bi se leta 2011 podobne stvari pripravljale pri Zoranu Jankoviću, je to sprevržena igra politične korupcije, ko pa se je leta 2000 identično zgodilo pri iskanju podpore Andreju Bajuku, pa je bilo to del legitimne parlamentarne igre.

Ni kaj, selektivni spomin pri politike pride tudi prav.