Knežji kamen? Ah, kam bi ga del?
Avstrijska zgodovinarja zdaj trdita, da je knežji kamen postslovanski
Knežji kamen v dvorani grbov deželnega zbora avstrijske Koroške
© Borut Krajnc
Razprava o knežjem kamnu znova buri duhove. Ob kamnu, gre za ostanek rimskega stebra, naj bi bili v srednjem veku, med 8. in 10. stoletjem, na Gosposvetskem polju umeščali karantanske kneze in kasneje koroške vojvode. Kamen je najstarejši simbol posvetne oblasti na Koroškem in ima velik simbolni pomen, saj naj bi bil postopek ustoličevanja knezov - ustoličevalec je bil kmet - oblika protodemokracije.
Zato ima za Slovence, še posebej za tiste, živeče na avstrijskem Koroškem, simbolni pomen. Toda lastijo si ga tudi Avstrijci. Tako kot lipicance. Pred dnevi sta koroška arheologa Heim Dolenz in Christian Bur prišla na dan s tezo, da je knežji kamen „postslovanskega izvora“ in nima nič opraviti s Slovani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.