Na temačni strani Alp

Končno ena dobra obetavna vest za državljane, delavce, berem v kolumni dan pred Božičem: »Nazadnje so ustavni sodniki naredili, česar politika ni hotela: iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. Ob tem se sprašujemo, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast.«

Odlično, povsem upravičeno vprašanje za mnoge prizadete državljane. Kdaj in kje bomo dobili pa odgovor?

Dalje berem: »Skoraj 13 let je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dovoljeval odlog, odpis in obročno plačilo. Leta 2009 so sindikati od ustavnega sodišča zahtevali, da oceni ustavnost te pravice. Zdaj je odločilo, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev, in zato razveljavilo prvi odstavek 228. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odpisa, odloga, obročnega plačila ni več. »Odločba ustavnega sodišča začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu,« smo zvedeli na davčni upravi.«

Tokrat zopet so se vsaj sindikati zganili in konkretno ukrenili nekaj za temeljne pravice delojemalcev, delavcev, to je pravice do izplačila celotnega zaslužka.

Kje pa je bila ves čas javna stroka, sicer dobro plačana, večkrat v javnost izzvana in pozvana, npr. številni »ugledni« Inštituti za delo. Bila je oportuno tiho, čeprav v veliki meri živi ravno na račun delojemalcev, delavcev realnega sektorja. Javnost ravno pravni stroki pripisuje največjo odgovornost za nedelovanje pravne države in njene posledice. Tudi za »rope stoletja«, to je za menedžerske »odkupe« podjetij, ko ti kar brez svojega denarja »kupijo« podjetja na kredit, kredit pa odplačuje kar kupljeno podjetje, ki tako počasi shira. Politika, ekonomska stroka in predvsem pravna stroka pa nič, kot da je to povsem normalno in povsem pravično, zakonito ravnanje? Povsem očitno je, da so menedžerji in kapital za to najvišjo družbeno politično elito »sveta nedotakljiva stranka«, vsi drugi državljani, nekdanji lastniki vsega družbenega premoženja, pa le drugorazredna stranka, ki je vedno dolžna celo sanirati podjetja, nato pa še »naše« nedotakljive državne banke. Dalje berem:

Politika bi lahko ukrepala, če bi le hotela, a ni. Leta in leta je vzdrževala sistem, o katerem so ustavni sodniki ugotovili, »da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec«.

Torej je ves čas politika skrbela le za koristi delodajalcev, za kapital, vse na račun delavcev, njihove lastnine, pa še to prikrito, brez njihove vednosti in soglasja, kot da ne obstajajo, so brez pravic. V Avstriji gre podjetnik lahko v zapor, če ne plača prispevkov za socialno varnost. Pri nas pa mu je vse odpuščeno, enako velikim gospodarskim družbam, celo v državni lasti. Komu in kje so ostali neplačani prispevki, se kdo od poklicanih sploh vpraša? Na to temo smo na TV gledali tri »Tarče«!? Kje so ukrepi pravne države? Politika je torej povsem zatajila, leva, socialdemokratska«, enako, ali še bolj, desna, »prava ljudska«. Zmaguje le kapital. Zelo žalostno, nacionalni politični škandal. Kdo že prisega na spoštovanje Ustave?! Mogoče je ne razume, ali perfidno noče, se spreneveda, špekulira? Koga smo ali bomo zopet volili? Bo kdo ukrepal, bo sploh kdo letel?