(Ne)priznana pravica do rabe slovenščine

Ali je mogoče, da je zahteva po dvojezičnosti na tržaškem Krasu leta 2012 kaznivo dejanje tako kot v času fašizma?

V preteklih dneh je na italijanskem Krasu prišlo do spora med nekaterimi lastiki zemljišč, na katerih potekajo dela za krepitev električnega daljnovoda med Padričami in Tržičem, in izvajalcem del, podjetjem Terna iz Padove. Predstavniki podjetja so že pred slabima dvema tednoma razburili prebivalce, ko so brez predhodnega obvestila vdrli na območje, katerega lastnik je jus vasi Opčine, in tam opravljali dela na visokonapetostnih stebrih.

V minulih dneh pa je izbruhnil nov spor, ko so nekateri lastniki zemljišč ob prejetju dopisov od družbe Terna zahtevali tudi slovenski prevod, kot to določa zaščitni zakon za Slovence v Italiji št. 38 iz leta 2001. Ker jim družba le-teh ni posredovala, so lastniki uslužbencem prepovedali vstop na zemljišče, vendar so zaradi tega prejeli kazenske prijave zaradi suma storitve kaznivih dejanj, prekinitve javne storitve in simuliranja kaznivega dejanja. V enem primeru naj bi, po besedah odvetnika Petra Močnika, ki zastopa dva od prijavljenih lastnikov, orožniki lastnika prišli iskat na dom in ga odpeljali na postajo, kjer je moral podpisati potrdilo o prejeti prijavi.

Osmi člen zakona namreč pravi, da je na območju, ki ga omenja 1. člen (tržaška, goriška in videmska pokrajina), ob uradnem značaju italijanskega jezika, slovenski manjšini priznana pravica do rabe slovenščine v odnosih s krajevnimi upravnimi in sodnimi oblastmi, kakor tudi s podjetji, ki na osnovi koncesij opravljajo storitve javne koristi in imajo svoj sedež na območju, ki ga določa 1. člen in so pristojna za območja občin, kjer veljalo zaščitna določila.

Primorski dnevnik, ki je podrobneje poročal o dogodkih, se sklicuje na sporočilo za javnost deželnega poslanca stranke Slovenska skupnost (SSk) Igorja Gabrovca, ki meni, da si oblasti zaščitni zakon tolmačijo po svoje, požvižgajo pa se tudi na razsodbe italijanskega ustavnega sodišča, ki je v preteklosti že potrdilo neodtujljivo pravico pripadnika priznane in zaščitene narodne skupnosti, da v odnosih z oblastmi ni nikoli prisiljen, da se odpove rabi lastnega jezika. Sprašuje pa se tudi, ali je mogoče, da je zahteva po dvojezičnosti na tržaškem Krasu leta 2012 kaznivo dejanje tako kot v času fašizma.

Mnogi si tako zaostrovanje in hitenje Terne razlagajo s tem, da se družbi mudi z dokončanjem del, saj bodo 28. februarja stopile v veljavo nove okoljske omejitve, katerim bi se družba rada izognila. Več lastnikov zemljišč in krajevnih organizacij se je že povezalo v civilno gibanje, ki med drugim zahteva, da se daljnovod vkoplje ter da naj tržaški prefekt Alessandro Giacchetti nemudoma skliče pogovore med lastniki zemljišč ter družbo Terna, do katerih pa do sedaj še ni prišlo.