Zakaj ni bilo mogoče podpreti družinskega »kompromisa«?
Predstavniki civilne družbe nimajo druge možnosti kot biti in ostati načelni
Na začetku tedna je Družinska pobuda pod vodstvom Tomaža Meršeta predstavila »Osnutek kompromisnega predloga sprememb Družinskega zakonika«. Po njem bi se politične stranke zavezale spremeniti nekatere dele zakonika, Aleš Primc in njegova Civilna iniciativa za pravice otrok pa ne bi vložila zbranih podpisov za referendum. Pobudo so pospremili z izjavami, da predlog nikomur ničesar ne jemlje in da niso tako neumni, da bi jemanje in kršitev pravic imenovali kompromis. Podrobnejše branje predloga kaže, da so se lotili krčenja pravic istospolnih partnerjev, ki doslej zanje sploh niso bile sporne. Če odmislimo protiustavno črtanje zunajpartnerske skupnosti, ki je ekvivalent zunajzakonski skupnosti partnerjev različnega spola, je bilo bistvo skrito v eni besedni zvezi. Družinski zakonik trenutno določa, da ima istospolna partnerska skupnost enake pravne posledice kot zakonska zveza, razen če zakon določa drugače (to je določeno le v primeru posvojitev, saj istospolna partnerja ne moreta skupaj posvojiti otroka brez staršev), po predlogu pobude pa bi v zakonik vnesli dikcijo, da ima partnerska skupnost enake pravne posledice le, če zakon tako določa. Enake pravice bi tako partnerja imela le po družinskem pravu, na vseh ostalih področjih pa bi pravice imela le, če bi področni zakoni to posebej določili. Takšnih zakonov je več kot trideset. S takšno ureditvijo bi bila enakopravna obravnava izvotljena do mere, ko bi od nje ostalo samo ime.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.