Represija skozi zadnja vrata
Slovenija je podpisala sporazum ACTA. Ratificirati ga ne sme.
Protest proti podpisu ACTE v poljskem parlamentu: Poslanci iz liberalnega Gibanja Janusza Palikota, ki je leta 2010 zapustil vladajočo stranko Civilna platforma premiera Donalda Tuska in na lanskih parlamentarnih volitvah dobil 10 odstotkov glasov
© Profimedia
Novica, da je Slovenija podpisala mednarodni trgovinski sporazum ACTA, je prejšnji teden udarila kot strela z jasnega. Nekako smo vsi pričakovali vsaj kakšno javno razpravo ali, če ne drugega, vsaj vnaprejšnje opozorilo. A to že od začetka ni bil cilj tistih, ki so sporazum snovali. Več let je nastajal v popolni tajnosti. Če ne bi bilo WikiLeaksa, ki je leta 2008 objavil nekakšen osnutek osnutka sporazuma, je vprašanje, koliko bi danes sploh vedeli o njem. Ne samo daleč od oči javnosti, sporazum je namreč nastajal tudi daleč od oči nacionalnih organizacij in evropskega parlamenta ter celo mednarodnih ustanov, v okviru katerih se po navadi sprejemajo mednarodni trgovinski sporazumi, na primer Svetovne trgovinske organizacije. Zakaj, je jasno. Z ACTO se sprejemajo strožji standardi pravic intelektualne lastnine, ki sicer niso mogli biti sprejeti v tradicionalnih arenah za sprejemanje takšnih pravil, pravi dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Z levo roko
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.