Zločin in kazen
Frančiškan Bogdan Knavs je slovenske škofe pozval, naj zaradi finančnega zloma v mariborski nadškofiji raziščejo osebno krivdo
Frančiškan Bogdan Knavs
Mariborska nadškofija je v finančnem peklu, njena podjetja so pred stečajem, banke želijo zaseči zastavljene nepremičnine, verniki so v cerkvenih skladih izgubili privarčevano premoženje. Odziv hierarhičnega vrha katoliške cerkve je bil doslej predvidljiv. Kljub temu da se je zlom cerkvenih finančnih institucij v Mariboru napovedoval več let, so vzroke zanj iskali v gospodarski krizi, slabih poslovnih odločitvah, nekaj malega naj bi bili krivi tudi škodoželjni mediji. Na dilemo, ki jo je v intervjuju za Mladino izpostavil dr. Marko Kerševan, češ, kako to, da je bilo bogatenje cerkve moralno v času, ko so finančne transakcije prinašale dobiček, danes, ko ga ne, pa naj bi bila ista dejanja moralno sporna, niso ponudili odgovora.
Treba je biti natančen. Tako ne razmišljajo vsi. Že pred letom dni, ko je skupina katoliških izobražencev spisala izjavo o finančni krizi v mariborski nadškofiji, v kateri je krivdo za zlom našla v širši moralni krizi in prikrojenem tržnem sistemu, se je oglasil mozirski duhovnik Aleksander Koren in sprenevedave zagovornike mariborske nadškofije opomnil, da je prelaganje krivde na druga ramena napačna pot. »Mariborska nadškofija pa je zašla v tako visoke dolgove, da so praktično neodplačljivi. Ali to dokazuje upravljavčevo sposobnost – ne, pač pa njegovo predrznost in njegovo neevangeljskost, ko je vrednoto denarnega bogastva postavljal nad vrednoto Boga.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.