Zločin in kazen

Mariborska nadškofija je v finančnem peklu, njena podjetja so pred stečajem, banke želijo zaseči zastavljene nepremičnine, verniki so v cerkvenih skladih izgubili privarčevano premoženje. Odziv hierarhičnega vrha katoliške cerkve je bil doslej predvidljiv. Kljub temu da se je zlom cerkvenih finančnih institucij v Mariboru napovedoval več let, so vzroke zanj iskali v gospodarski krizi, slabih poslovnih odločitvah, nekaj malega naj bi bili krivi tudi škodoželjni mediji. Na dilemo, ki jo je v intervjuju za Mladino izpostavil dr. Marko Kerševan, češ, kako to, da je bilo bogatenje cerkve moralno v času, ko so finančne transakcije prinašale dobiček, danes, ko ga ne, pa naj bi bila ista dejanja moralno sporna, niso ponudili odgovora.

»Znotraj cerkve na Slovenskem se več govori o zunanjih sovražnikih kot pa o lastnih hibah.« – Pater Bogdan Knavs

Treba je biti natančen. Tako ne razmišljajo vsi. Že pred letom dni, ko je skupina katoliških izobražencev spisala izjavo o finančni krizi v mariborski nadškofiji, v kateri je krivdo za zlom našla v širši moralni krizi in prikrojenem tržnem sistemu, se je oglasil mozirski duhovnik Aleksander Koren in sprenevedave zagovornike mariborske nadškofije opomnil, da je prelaganje krivde na druga ramena napačna pot. »Mariborska nadškofija pa je zašla v tako visoke dolgove, da so praktično neodplačljivi. Ali to dokazuje upravljavčevo sposobnost – ne, pač pa njegovo predrznost in njegovo neevangeljskost, ko je vrednoto denarnega bogastva postavljal nad vrednoto Boga.«

Omenjeno pismo ni edino, ki iz cerkve cerkveni vrh opozarja, da je greh doma tudi pri njih. Tednik Družina je pred dnevi v prilogi Slovenski čas objavil pismo frančiškana Bogdana Knavsa. Frančiškani tudi sicer še posebno kritizirajo preveliko posvetno bogastvo (tudi cerkveno). Prav tako so bolj »samostojni« kot škofijski duhovniki; pri pastoralnih vprašanjih so podrejeni posameznemu škofu, drugače pa so izvzeti iz slovenskih škofovskih struktur in neposredno odgovorni svojemu vrhovnemu predstojniku v Rimu.

Kaj je napisal Bogdan Knavs in zakaj je pismo v zadrego spravilo vrh slovenske cerkve? Njegova zahteva je, da bi morali posamezniki znotraj cerkve priznati osebno krivdo. »Bili smo potrpežljivi in smo čakali, da bi bile stvari v miru raziskane. Od tedaj je preteklo kar nekaj mesecev in razkrivajo se samo nove nepravilnosti, nihče pa še ni prevzel osebne odgovornosti za nastalo stanje. Kako v tem trenutku cerkvi povrniti moralni ugled,« se sprašuje pater. Zahteva, »da krivci zares prevzamejo odgovornost in posledice za svoje ravnanje ter da vendar pride do javno izraženih odstopov od odgovornih služb, kajti sramežljive upokojitve in prestavitve ter menjava služb niso jasno izražena odgovornost za tako hud finančni, predvsem pa moralni polom«. V mariborski nadškofiji se je sramežljivo upokojil nadškof Franc Kramberger, ekonom nadškofije Mirko Krašovec pa je postal upravitelj dveh župnij. Osebno odgovornost bi lahko iskali tudi višje. Ljubljanski metropolit in nadškof Anton Stres je bil nekoč Krambergerjev pomočnik in se je ukvarjal tudi s finančnimi vprašanji nadškofije. Res je, da so posamezni škofje v intervjujih in drugih javnih izjavah nekajkrat že obžalovali dogodke v Mariboru, a za patra Knavsa to ni dovolj. Po njegovem bi bili potrebni etično spreobrnjenje, drugačna ekonomska praksa cerkvenih ustanov in jasno priznanje napak. Ter – tudi za ceno osebnih žrtev – poplačilo najmanjših delničarjev. Kar praktično pomeni, da bi cerkev morala prodati del svojega premoženja.

Slovenska škofovska konferenca na pismo še ni odgovorila. Po nekaterih informacijah se pojavljajo premisleki, da je za finančno-moralni zlom nesmiselno kriviti vse, če pa naj bi se greh dogajal samo v Mariboru. To seveda ni res, šlo je le za zavestno odločitev, da se finančna dejavnost organizira v Mariboru – to je bila odločitev vodstva slovenske cerkve. Ko je pred enim letom podobno pismo pisal že omenjeni mozirski duhovnik, odgovora ni dobil. »Danes je isto, nič se ni spremenilo,« pravi. Vprašanje je, ali bo pismo patra Knavsa dobilo večji odziv. Nadškof Stres je jeseni na študijskih dnevih Draga govoril o »izvotljeni veri«, o tem, da vera vernikov na Slovenskem ni takšna, kot naj bi bila. Za izvotljeno vero nista krivi le sekularizacija in razsvetljenska Evropa, pač pa je krivda tudi v izvotljeni instituciji, v cerkvi sami. »Če sami znotraj cerkve in ustanov, ki jih je naša cerkev osnovala ali pa postala njihova lastnica, nismo sposobni vzpostaviti osnovne socialne pravičnosti, potem bo oznanjevanje krščanskega socialnega nauka postalo novo smešenje lastne cerkve,« pravi pater Knavs.