Umetnost poimenovanja
Kako zdravila dobijo ime in zakaj je dobra imena vse težje najti
Poslovna stavba Bayer v Leverkusnu
© Profimedia
Aspirin, Viagra, Prozac ... Številna imena zdravil so postala že tako domača, da jih ne dojemamo več kot blagovne znamke. Postala so tako rekoč sinonim za določeno vrsto zdravila oziroma zdravilne učinkovine, ne glede na to, kdo jih proizvaja. Acetilsalicilna kislina ne gre lepo z jezika. Aspirin pač. Pod to blagovno znamko je zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature na voljo že več kot 110 let. Od takrat je dobilo številne posnemovalce, Lekarne Ljubljana ga na primer prodajajo pod blagovno znamko Ascalcin. A prav zaradi zasidranosti imena Aspirin v glavah ljudi lahko Bayer svoj izdelek prodaja tudi po nekoliko višji ceni od konkurence.
V resnici Bayer nikoli ni imel patenta za acetilsalicilno kislino. Neki nemški kemik jo je namreč neodvisno sintetiziral in opisal že nekaj desetletij prej, ni pa prepoznal njene koristnosti. Bayer je lahko zaščitil samo blagovno znamko – Aspirin. »Pomen blagovne znamke se je pokazal v tem, da so po prvi svetovni vojni zavezniki v okviru reparacij Nemčiji zaplenili tudi blagovno znamko Aspirin,« pravi Aleš Krbavčič s Fakultete za farmacijo. V ZDA in Veliki Britaniji so tako acetilsalicilno kislino proizvajali in prodajali pod imenom Aspirin. Šele ob 100-letnici Aspirina je Bayer od ZDA vnovič odkupil blagovno znamko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Najbolj zloglasna blagovna znamka
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.