Odkrivanje laži

Funkcijska magnetna resonanca (fMR) se najpogosteje uporablja za diagnostično slikanje pri bolnikih z možganskimi tumorji ali epilepsijo. Zdravniki z njo ugotavljajo, kje so pomembna območja možganov, recimo za govor ali gibanje, da se jim lahko pri operaciji kirurg čim bolj izogne. S fMR pa je mogoče odkrivati tudi resnicoljubnost. V ZDA jo že uporabljajo v komercialne namene, pogosto pa se omenja kot izboljšani naslednik poligrafa, s katerimi bi na sodišču lažje reševali nekatere primere. V ZDA so izsledke, pridobljene z njo, na sodišču nekajkrat že poskušali uporabiti kot dokaze obrambe.

V Sloveniji je okoli dvajset aparatov za magnetno resonanco. Kot pojasnjuje nevrolog dr. Blaž Koritnik iz UKC Ljubljana, so namenjeni predvsem strukturnemu slikanju bolnikov z različnimi težavami, od bolečin v kolenu do možganskih tumorjev. Slikajo se lahko vsi deli telesa. Le na enem aparatu (v ljubljanskem Kliničnem centru) pa opravljajo tudi funkcijsko magnetnoresonančno slikanje.

Gre za metodo, pri kateri se opazuje aktivnost možganov posameznika. Poenostavljeno rečeno se v območjih, kjer je možganska aktivnost večja, poveča pretok krvi, to pa se vidi kot sprememba signala, ki ga meri fMR. Tako se ugotovi, kateri del možganov je aktiven pri katerem miselnem procesu. Metodo so v tujini že poskušali uporabiti za komunikacijo z bolniki z motnjami zavesti (kot je npr. vegetativno stanje) in pri majhnem številu naleteli na odziv. V zadnjih dvajsetih letih, ko se uporablja ta metoda, so raziskave pokazale, da je do določene mere mogoče razlikovati med signalom, ko posameznik govori resnico, in signalom, ko laže. Prav tako je sodeč po raziskavah aktivnost v možganih, če vidimo sliko/kraj, ki nam je znan, drugačna kot pri pogledu na neznane kraje. Zato ideje o tem, da imamo pred sabo zanesljivejšega naslednika poligrafa, niso redke in odpirajo veliko vprašanj o možnostih uporabe fMR v kazenskih in pravnih postopkih.

Ameriška podjetja zagotavljajo, da so proces odkrivanja resnice s fMR že avtomatizirali in je vsaj 90-odstotno zanesljiv.

Znanstvene raziskave večinoma potrjujejo 80-odstotno zanesljivost, ameriška podjetja pa zagotavljajo, da so proces odkrivanja resnice s fMR že avtomatizirali in je vsaj 90-odstotno zanesljiv. V Ameriki so raziskavo že večkrat poskušali uporabiti tudi na sodišču. Med drugim leta 2010 v primeru, ko je uslužbenka podjetje tožila zaradi spolnega nadlegovanja. Sodišče v Brooklynu je dokaz zavrnilo. Bolj pa zbuja skrb primer iz leta 2009, ko je eden od staršev s fMR-testom želel dokazati, da ni spolno zlorabil otroka. Pri vseh primerih se navadno zaplete, ko je na zaslišanje poklican strokovnjak, ki priča o zanesljivosti metode. »Če se z metodo testira skupina ljudi in se pri 80 odstotkih pravilno ugotovi, ali lažejo ali ne, je to dober znanstveni rezultat, ki pa ga na ravni posameznika ni mogoče dobro uporabiti. S pravnega vidika pa se pri posamezniku ne želimo zmotiti,« opozarja Koritnik. To potrjuje tudi medicinski sodni izvedenec na področju nevrologije prof. dr. David Vodušek, ki pravi, da so v Evropi zavrnili možnost, da bi bila fMR legitimna za uporabo v sodstvu, ker je preveč izpostavljena nejasnostim in možnim manipulacijam. Res pa je, da strokovni članki ne zanikajo njenega velikega potenciala.

Ob tem se ni mogoče izogniti idealiziranju, kako bi bilo, če bi bila metoda tako izpopolnjena, da bi zagotavljala 100-odstotno zanesljivost. Nekateri sodni primeri bi se morda reševali hitreje, nekateri ne bi zastarali. »Če bi bila zanesljivost metode dovolj visoka, bi bila lahko dopustna kot dokaz na sodišču. Konec koncev očividci niso bolj zanesljiv dokaz, pa nimamo zadržkov glede njih,« o morebitni uporabi v pravne namene razmišlja Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo. Vendar ob tem opozarja, da si v obsednem lovu za zločinci poskušamo na vse možne načine podrejati znanost, kar je lahko nevarno. A za zdaj smo še daleč od tega. Prvič zato, ker podatki o zanesljivosti fMR izhajajo iz raziskav na skupinah. Nekaterih preiskav ni mogoče opraviti brez sodelovanja posameznika, na drugi strani je kdo lahko o nečem prepričan tako trdno ali je preprosto zaveden, da se, ko izreče kaj neresničnega, v možganih to ne vidi. Preprosta tudi ni razlaga rezultatov, pridobljenih s fMR. V tujini se s tem ukvarjajo cele ekipe nevroznanstvenikov, zdravnikov, fizikov, statistikov … Kako bi potem vedeli, kateri ponudnik preiskave zagotavlja najbolj točne rezultate, ki na sodiščih ne dopuščajo napak?

Funkcijsko magnetnoresonančno slikanje se zato za zdaj uporablja za vrati raziskovalnih centrov, ki se trudijo bolje razumeti delovanje možganov, kar bi pripomoglo pri zdravljenju ali odkrivanju različnih zdravstvenih težav.