J.J.? Ne, hvala!

Ljudje se sprašujejo, kako je mogoče; da J.J. , kljub vsem packarijam, ki ste jih našteli, pa sploh niste vseh, še vedno politično uspeva? Kdo je odpovedal v naši demokratični družbi? V razvitih demokracijah je vsaka od naštetih packarij že zadosten razlog, da se politik umakne iz javnega življenja. Pristop je sledeči. Če ga zalotijo pri nečednosti, se umakne sam zaradi svoje etične in moralne odgovornosti, če te tenkočutnosti nima, ga v to prisili stranka, če ima tudi stranka predebelo kožo, ga vzamejo v klešče druge stranke in mediji, dokler se ne umakne. Tenkočutnosti Janši pač ni mogoče pripisati, zato sam o odstopu ne razmišlja. Stranka mu tega ne bo svetovala, ker je Janša drugače misleče odstranil, ostali so samo zvesti vojščaki, ki se zavedajo, da bodo tudi sami poniknili v anonimnost, če Janša odstopi. Mediji pri nas zelo kritično obravnavajo napake drugih politikov, Janša pa, v glavnem, ni deležen v medijih velikih naslovov, ki oznanjajo njegove packarije, če pa že, pa nikakor ne vztrajajo z obravnavo, dokler ne bi odstopil. Še najbolj zanimivo je obnašanje drugih strank, če ga že ne branijo, zelo sramežljivo opozarjajo na njegove napake. Sploh še niso opazili, da SDS z vsemi sredstvi in arogantno napada dejanske in izmišljene napake politikov, ki jim niso všeč in druge stranke in posamezniki, a to več ali manj mirno prenašajo. Ali se ostali res niso zmožni ničesar naučiti od SDS? Zelo sem bil presenečen, ko niti v medijih niti pri drugih strankah ni bilo nobenega odziva na SDS-ov predvolilni časopis »Pametna rešitev«, kjer je jasno predstavljeno, da imata Janez Janša in SDS vrednote v smislu, če je kaj narobe s pravno državo in pravičnostjo pri nas, je kriva tranzicijska levica! Edini, ki je pred volitvami jasno povedal, da z Janšo ne bo sodeloval, je bil Zoran Janković, ker Janša eno govori, drugo pa dela.

Kje je rešitev? Opozicijske stranke bodo morale biti malo manj lenobne, ko gre za kritiko nepravilnosti. Imam tudi občutek, da si nočejo »mazati rok« s kritiko Janševih napak. Za tiste stranke, ki so pohitele v koalicijo z njim, pa velja, da so s tem dejanjem dokazali, da se jim vse to, kar je počel Janša v preteklosti, zdi normalno politično delovanje. Ne samo, da mu dajejo odvezo, še branijo ga. Denimo, Ljudmila Novak, se je sramežljivo nasmihala na TV in dejala: »Saj menda pri nas še vedno velja, da dokler nisi obsojen, si nedolžen.« In to je rekla ona, ki je organizirala poseben posvet o vrednotah, kjer so ugotovili, da poleg pravne, obstaja tudi etična, moralna in politična odgovornost. Samo z besedami ne bomo uveljavili vrednot in pravne države. To v svetu vedo in zato je, denimo, predsednik avstrijske vlade Fred Sinowatz pred mnogimi leti odstopil, čeprav so mu očitali dejanje, ki ga je storil pred nastopom mandata in čeprav zaradi tega kasneje ni bil sodno preganjan. Poslanec SLS Pukšič je povedal na TV, da je stranka odklonila sodelovanje z Jankovićem, ker ni hotela sodelovati v koruptivni vladi. V kakšni vladi bodo pa sedaj sodelovali? Karl Erjavec je govoril o tem, naj gre predsednik države preko »osebnih zamer« z Janšo in kot pravnik ni prepoznal kaznivega dejanja ponarejanja dokumentov in krivične obtožbe. Virant, kot pravnik, očitno ne razume, da ni vse moralno sprejemljivo, kar je z zakonom dovoljeno (zakaj le je vrnil denar, ki mu je po zakonu pripadal, ali samo zato, da bi ga mediji pustili pri miru?) in da ni vse moralno sprejemljivo, kar po zakonu ni kaznivo.

Pa še to: programa SLS in DeSUS sta veliko bolj skladna s programom Pozitivne Slovenije kot pa s programom SDS. Zato je res na mestu vprašanje: kakšna alkimija je združila vsa ta nasprotujoča stališča? Čigave interese so pri tem zasledovali?