Obrezovanje fantkov kaznivo dejanje?

Med otrokovimi pravicami in versko svobodo

Slovenska ustava staršem priznava pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo otrokom versko in moralno vzgojo. Toda, pravijo v uradu varuha človekovih pravic, usmerjanje glede verske vzgoje ne vključuje tudi pravice staršev, da se zgolj zaradi verskega prepričanja odločijo za poseg v otrokovo telo. Po mnenju varuha pomeni obrezovanje fantkov iz razlogov, ki niso medicinski, kršitev otrokovih pravic.

Še več, tak ritualni poseg ima celo znake kaznivega dejanja. „Cirkumcizija iz nemedicinskih razlogov je dopustna le z otrokovim soglasjem, ob pogojih, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, torej praviloma po 15. letu otrokove starosti.“ V uradu varuha so to stališče sprejeli po posvetu z razširjenim strokovnim kolegijem za kirurgijo, ki je podal mnenje, da obrezovanje dečkov iz nemedicinskih razlogov ni medicinsko utemeljeno. Pa tudi na podlagi mnenja komisije za medicinsko etiko, da je „ritualna cirkumcizija dečkov zaradi religioznih razlogov v naši državi zaradi pravnih in etičnih razlogov nesprejemljiva in je zdravniki ne bi smeli opravljati“.

To varuhovo stališče je močno razburilo islamsko versko skupnost v Sloveniji. „Govoriti o obrezovanju fantkov kot o kaznivem dejanju je sporočilo, ki diskriminira muslimane.“ Po njihovem mnenju je stališče varuha in komisije za medicinsko etiko diskriminacija verske svobode. Obrezovanje moških (fantkov ali odraslih moških) je tisočletna verska praksa muslimanov in judov, ki se menda opravlja zaradi medicinskih, higienskih, verskih ali kulturno-tradicijskih razlogov. Pri tem v islamski skupnosti poudarjajo, da v Sloveniji obstaja stalna težava, s katero se spoprijemajo starši muslimanov, namreč da zdravniki zavračajo takšno vrsto obrezovanja in da morajo zato starši otroke voditi na obrezovanje v tujino. Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi naj bi opravili številne raziskave in dokazali, da obrezovanje zmanjšuje širjenje različnih spolnih bolezni, zato se v mnogih državah spodbuja kot preventiva za varovanje zdravja, pravijo v islamski skupnosti. Za pravico do obrezovanja se nameravajo boriti do konca. „Ko institucije, ki varujejo naše zdravje in pravni okvir, nastopajo iz ideoloških, stereotipnih razlogov in predsodkov do neke skupine, v tem primeru muslimanov, je lahko pričakovati stigmatiziranje zaradi vere,“ še opozarjajo v islamski skupnosti.

Podobno ostro so se odzvali v Judovski skupnosti Slovenije, kjer so zapisali, da jim ni znano, „da bi Judom kjerkoli v civiliziranih demokratičnih državah na ta način onemogočali, ali celo grozili zaradi obrezovanja kot izražanja svoje vere.“ Če bi prišlo do pravne omejitve obrezovanja, naj bi judovska skupnost sprožila to vprašanje na ustavnem sodišču ali Evropskem sodišču za človekove pravice.

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje nimajo podatkov, koliko teh posegov je opravljenih vsako leto. Poseg sicer stane 34,88 evra, ko zanj ne obstajajo medicinski razlogi, mora strošek storitve kriti pacient.