Barjanski vragolin
(Spodnji) Kirn, Jezero
Začetek
Gostilna Kirn
Jezero 19, Jezero/Podpeč
Tel.: 01 363 32 34
Pri mostu čez Ljubljanico sredi barjanskega Jezera strežejo od srede do nedelje od poldneva do 22. ure.
Fino:
(hladne) predjedi
žrebičkove ličnice
domač(n)e torte
Ne tako fino:
hladen avokadov reliš
hrustančasto rebro
Vozovnica za lagodno popotovanje od ene do druge Kirnove prehranske postaje stane približno 25 evrov na grlo.
Akoravno je glavni konzument lani praznoval enaindvajseto obletnico naselitve v Ljubljanski kotlini, mu do onega dne še ni uspelo obiskati ene od najbolj institucionaliziranih barjanskih prehranjevalnic, tam pri Podpeči stacioniranega t. i. Spodnjega Kirna. Ondan si tako ni mogel kaj, da ne bi ob zaključnem odpenjanju pasu, ko so se v glažu zasvetili marelično rožnati mehurčki iz barjanskega grozdja stisnjene Kocijanove fragolinske penine, duhovito poimenovane Barjanski Vragolin, obžaloval vseh zamujenih priložnosti za poprejšnje kirnanje – tudi zato, ker je menda šporhert, na katerem kuhajo, ravno njegovih let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Začetek
Konec
Gostilna Kirn
Jezero 19, Jezero/Podpeč
Tel.: 01 363 32 34
Pri mostu čez Ljubljanico sredi barjanskega Jezera strežejo od srede do nedelje od poldneva do 22. ure.
Fino:
(hladne) predjedi
žrebičkove ličnice
domač(n)e torte
Ne tako fino:
hladen avokadov reliš
hrustančasto rebro
Vozovnica za lagodno popotovanje od ene do druge Kirnove prehranske postaje stane približno 25 evrov na grlo.
Akoravno je glavni konzument lani praznoval enaindvajseto obletnico naselitve v Ljubljanski kotlini, mu do onega dne še ni uspelo obiskati ene od najbolj institucionaliziranih barjanskih prehranjevalnic, tam pri Podpeči stacioniranega t. i. Spodnjega Kirna. Ondan si tako ni mogel kaj, da ne bi ob zaključnem odpenjanju pasu, ko so se v glažu zasvetili marelično rožnati mehurčki iz barjanskega grozdja stisnjene Kocijanove fragolinske penine, duhovito poimenovane Barjanski Vragolin, obžaloval vseh zamujenih priložnosti za poprejšnje kirnanje – tudi zato, ker je menda šporhert, na katerem kuhajo, ravno njegovih let.
Tudi Kirnova kuharija je rahlo nostalgična, saj se nam je vseskozi zdelo, kot da bi pred nas postavljali jedi iz Vendelinine kuharice, ki, kakor veste, nosi podnaslov Slovenska meščanska kuhinja. Je pa na tem mestu treba pristaviti, da so iz starocajtnih receptur pometali ravno dovolj prežganja in masti in vključili ravno prav zeitgeistnih riht, da se ve, da ne čepijo na fotrovih lovorikah.
Ker je okoli voglov bril leden veter, smo upoštevali birtovo komando, naj še pred hladnimi predjedmi (in po obvezni, s plodom ozaljšani slivovki) srebnemo kakšno vročo župo, in med pihanjem v všečno, od vseh sort gob (in ne od podmeta) gosto gobovo in z zdrobovimi žličniki opremljeno govejo ter med mlaskanjem male porcije lahkotnih, nezadrobtinjenih vampov smo mu lahko le prikimavali. In se nato urno lotili raziskovanja krožnika hladnih prigrizkov, kjer velja – razen še kar neposrečenega neke vrste reliša z avokadom – pohvaliti predvsem domiselno zelenjavno sekcijo: vložene okusnjaške melancanove trakce, bučkine zvitke z mladim sirom in kolut pečenega jajčevca, obložen z rezino mocarelastega sira in prelit z žlico osvežilne paradižnikove salse.
Otročad je nato navdušeno mlela njokce z bratzaftom in dišeče kanelone s porom in z gobami, ata pa mama pa sta po skledici izjemnega regrata z ocvirki in s krompirjem medlela ob nadmehkih žrebičkovih ličnicah z nevideno dobro ohrovtovo rulado, potalala lajke pošteni krvavici, matevžu in repi in malo zarobantila nad hudo zahrustančenim pečenim rebrom. A ko so pred nas postavili iz dolgega spiska izbran kvartet kot babičinih tort – na sočni oreškasti bazi utemeljeno slivovo, marcipanasto kremasto francosko, mehko čokoladno in dekadnentno ledeno ni moglo biti drugače, kot da iz Jezera nazaj v mesto odplujemo zadovoljni. Zelo zadovoljni!
