Activnosti

V Sloveniji teče operacija Petarda, katere osrednji namen je rušenje vladnih spletnih strani, domene gov.si. To, kar se je dogajalo do zdaj, z napadi na strankarske in še nekatere druge spletne strani, je bila le neke vrste pokušina. Resne akcije šele prihajajo. Napad bo izpeljan, ko ga ne bodo vsi pričakovali.

Tako napovedujejo v gibanju Ano–nymus oziroma njegovi slovenski „veji“ Anonsi, v kateri je dejavnih od 30 do 40 posameznikov. Napade, ki vsaj za zdaj niso povzročili nikakršne trajne škode, usklajujejo prek kanalov v okviru večinoma že davno pozabljene klepetalnice IRC, pri njih pa se zanašajo na znatno pomoč iz tujine. Gre za obliko pritiska na odločevalce, naj zamrznejo mednarodni trgovinski sporazum ACTA, ki ga je Slovenija podpisala konec minulega meseca.

Nova vlada naj bi, kljub znanemu stališču superministra Žige Turka, da gre pri nasprotovanju ACTI zgolj za strah pred izgubo zastonjske glasbe in filmov, o zamrznitvi razmislila. Vsaj tako je stranka SDS ta teden sporočila na Twitterju in dodala, da so do odločitve napadi na vlado nesmiselni.

Evropska komisija medtem javnosti hiti razlagati, da sporazum ne bo vplival na pravo v Evropski uniji, pri tem pa s seznamom posvetovanj in javnih razgrnitev dokumentov dokazuje, da sprejemanje sporazuma sploh ni bilo tajno. A evropski parlament bo težko prepričati. Ta teden se je proti ACTI v sedanji obliki izrekel tudi predsednik parlamenta Martin Schultz. Za nemško televizijo ARD je dejal, da se sporazum preveč nagiba na stran imetnikov avtorskih pravic, posameznikove internetne svoboščine pa so v njem premalo zakoličene.

Tudi znotraj „tabora“ nasprotnikov sporazuma se pojavljajo razlike v mnenjih o načinu, na katerega se je treba boriti proti ACTI. S hekerskimi napadi na spletne strani po mnenju nekaterih gibanje Anonymus povzroča več škode kot koristi. „S tem si protestniki delajo medvedjo uslugo, ker bodo podporniki ACTE zelo preprosto pokazali nanje s prstom in rekli, kakšni so, pri tem pa zelo sofisticirano, diplomatsko razložili, da veliko gesel, o katerih vzklikajo protestniki, v ACTI sploh ni,“ je za Odmeve dejala strokovnjakinja za avtorsko pravo dr. Maja Bogataj Jančič in izrazila bojazen, da bodo pri tem odločevalci pozabili, da obstajajo tudi pravi in tehtni argumenti, zakaj ACTA ne bi smela biti nikoli ratificirana.

Anonymusa ti pomisleki ne prepričajo. „Časi so taki, da po pravni, zakoniti poti ni mogoče doseči ničesar, dokler ni že prepozno, ali pa še takrat dejansko nič. Ni druge rešitve, samo še takšen pritisk je mogoče izvajati,“ so povedali.

Za strokovnjaka za internetne tehnologije Vuka Čosića pa so akcije Anonymusa le naraven del spodbujanja premikov v družbi. „Obstoj anonymusov ponazarja resnost problematike intelektualne lastnine in očitno indicira stopnjevanje upravičenega nezadovoljstva z načinom, kako se ta nedvomno resni problem rešuje.“ Tako, kot je z vsemi zgodovinskimi radikalizmi, poudarja Čosić, bo tudi boj Anonymusa samo del mozaika vzrokov, ki bodo pripeljali do spremembe. „Fronta je bistveno širša in morebitni negativni učinki radikalov so del igre.“