Kompas

Vaša nizko-nakladna revija, na katero sem naročen zaradi želje po sproščeno uravnoteženem obveščanju, nima ravno prijaznih komentarjev do nove zmagovite načelne vladne koalicije. Tu ne mislim na Bernarda Nežmaha, ki nosi očala s pravim pogledom na stvari. Dovolite optimističen pogled na krizo-izhodni program nove vlade.

Bila je padla vlada (a)socialnega demokrata Boruta in v mladi državici so se zgodile predčasne volitve. Te so najprej globoko pretresle nas prave stare državljane, ker niso prinesle pričakovane zmage našega Ivana. Idejno zmedeni (morda tudi zavedeni) stari slovenski državljani in vedno sumljivi novi državljani z območij, kjer je stoletja brez milosti vladala turška noga, so izbrali napol tujega povzpetnika. Pri tem moramo omeniti tudi vlogo zarotniškega zlobnega palčka iz Murgel. Zoran je sicer uspel zapeljati Ljubljančane in osvojil oblast v Sloveniji (a k sreči samo relativno). Klena, dosledna in za narodov blagor se žrtvujoča Gregor in Karl sta rešila naš narod pred grozečo tako imenovano levičarsko vlado. Sedaj bo za odgovorno mizo na Gregorčičevi sedelo dvanajst poštenih mož in ena prava ženska. Ona bo predvsem hodila po svetu, da ne bi prišlo do zlobnih namigovanj, da so pri nas prave ženske predvsem doma.

A če so domači tranzicijski levičarji potolčeni do nog, nas sedaj še vedno ogroža tujina. Pravosodje demokratično sicer sumljivih evropskih držav Avstrije in Finske vodi (montirana?) obtožna procesa proti naši demokratično slovenski stranki in njenemu vodji. A prijateljske prave demokracije vzhodne Evrope nam zaupajo in nas podpirajo. Tudi odločna Angela je jasno povedala, kdo je kdo v mladi Sloveniji.

Med napovedanimi »ukrepi za zagon gospodarske rasti« me navdušuje predvsem : znižanje stroškov dela.

Berite neoliberalno literaturo, če vam ne bo jasna politika finančnika Borisa, a previdno. Celo Adama Smitha, na katerega nevidno roko trga in človeško sebičnost se sklicujejo naši mlado-ekonomisti, boste lahko napačno razumeli. V novo prevedeni knjigi Bogastvo narodov preprosto izpustite poglavje »O plačilu za delo«. Avtor tu recimo navaja: »… Tistega, kar zboljšuje razmere večine, pa nikakor ne moremo imeti za nadlogo skupnosti. Seveda nobena družba, katere večinski pripadniki so revni in nesrečni, ne more biti uspešna in zadovoljna. Povrhu pa je pravično, da tisti, ki hranijo, oblačijo in nastanjajo vse ljudstvo, dobivajo tolikšen del produktov dela, da se tudi sami lahko dovolj dobro hranijo, oblačijo in stanujejo.« To bi lahko napačno razumeli in začeli razmišljati o svojih pravicah v delitvi družbenega produkta. A pred nami so reformni časi. Pred nami so naloge, kri in znoj, ne pravice ! Že v svinčenih časih smo vedeli, da nam mora biti danes slabše, da nam bo jutri bolje. V nadaljevanju še ena dvoumna trditev v navedeni knjigi: »Potemtakem je iz izkušenj vseh dob in narodov videti, kakor sem prepričan, da je delo svobodnjakov navsezadnje cenejše od suženjskega«. Tu bi lahko preprosti bralec napačno razumel, da je delavcu slabše kot sužnju. V reformnem smislu to pomeni - vitek delavec ( plača) - delodajalec osvobojen stroškov dela.

Z novo vlado bo vse bolje. Prepričan sem, da bosta Zvon 1 in Zvon 2 ponovno zvonila. Vsi zavedni bomo dali svoj prispevek k osvobajajočemu znižanju stroškov dela. Posebej nestrpno čakam, da odločna Turkova ministrska roka naše razvajene kulturnike prepusti pravični tekmi na trgu. Razvoj slovenske kulture bo eksplodiral. Že vidim Dubravko Tomšič, kako v polnem Ljudskem vrtu in Stožicah izvaja Chopinove klavirske sonate in žanje stoječe ovacije, kot se to sedaj zgodi le v Gallusovi dvorani.