Poslanci in njihovi računalniki

Državni zbor je za poslance in zaposlene kupil 156 prenosnikov in zanje odštel 172 tisoč evrov. Državnemu zboru naj bi omogočili brezpapirno poslovanje in uvedli portalsko tehnologijo delovanja, za to pa so bili potrebni zmogljivejši računalniki. Toda kot je že v navadi, tudi tokrat ni šlo brez težav. Med tremi ponudniki računalnikov so se v državnem zboru na podlagi razpisa odločili za najcenejšo ponudbo družbe Lenovo ThinkPad, podjetja, specializiranega za poslovne računalnike, ki jih izdelujejo na Kitajskem.

Lepo in prav, bi lahko rekli, če ne bi računalniških strokovnjakov zmotila zahtevana konfiguracija računalnikov, ki naj bi bila pisana na kožo enega ponudnika. Po mnenju Jureta Forstneriča, vodje laboratorija pri reviji Monitor, je bila zahtevana konfiguracija računalnikov nenavadno podrobna in s tem pogoji za dobavitelje „tako striktni, da večina podjetij na razpisu ni mogla sodelovati. Očitno so nekomu naročili, naj poišče primeren računalnik, poiskal je tega in si prepisal konfiguracijo. In izkazalo se je, da obstajajo trije ponudniki.“

Forstnerič se čudi, zakaj poslanci, ki računalnike uporabljajo predvsem za odpiranje wordovih in excelovih map in za dostop do spleta, potrebujejo na primer poleg sledilne „multitouch“ tablice še sledilno palico sredi tipkovnice. To imajo samo redkejši, dražji računalniki. Navadno se uporabljajo „miške“. Nenavadna ja bila tudi zahteva po podpori standardu USB 3.0, saj „če gre za pisarniške zadeve in delo v parlamentu, si mislim, da iz računalnikov ne bodo prenašali večjih datotek“. Razen če si bodo poslanci med seboj izmenjevali filme? Tudi zahteva po 14-palčnem zaslonu z ločljivostjo 1600 × 900 je nenavadna. Pri tej razmeroma visoki ločljivosti so črke manjše, to pa bi lahko starejšim in slabovidnim poslankam in poslancem oteževalo branje.

Krepko pa prispevajo k podražitvi računalnika poseben vhod na „priklopno postajo“ in diski SSD, ki so petkrat dražji od navadnih, četudi je res, da kar za petkrat pohitrijo delovanje računalnika. Novi poslanski računalniki nimajo plastičnega ohišja, to je iz magnezija in karbonskih vlaken. Zato so odporni proti padcem in udarcem.

Po Forstneričevem mnenju je poslanski računalnik „noro specifičen“, za poslance bi bil „Renaultov clio super avto, zato je zanje nespametno kupovati lagune. Primeren računalnik za poslance bi lahko dobili za 800 evrov, s količinskim popustom pa za 600 evrov. Tako bi privarčevali polovico denarja.“

Gregor Virant, predsednik državnega zbora, meni, da bi lahko kupili prenosnike „tudi malce slabše kakovosti in za kakšnih 20 do 30 odstotkov ceneje“, a zdaj, „ko so računalniki hitri, bodo poslanci delali hitreje“.