Malo mato, ma ne mona

Ošterija Žogica
Soška cesta 52, Solkan
Tel.: 05 300 52 40
www.zogica.com
Žogica vsak dan pridno poskakuje v dvanajsturnem taktu s pričetkom ob enajstih dopoldan in koncem ob enajstih zvečer.

Fino:
sukenski regut
s škampi polnjeni lignji

Ne tako fino:
dušen goveji vrat

Če v Žogici narajmate na kakšno specialko, se je nikar ne branite, sicer pa pričakujte, da boste za petrihtno mesno ali ribjo špuro odšteli 25 evrov.

Pred kakšnim mesecem, še pred burjo, sta iz Solkana polnih bauhov pribrzela člana neformalne Konzumove doušniške enote in jela na vse grlo razkladati, češ kakšna huda zel je sukenski regut in kakšne vse reči znajo iz nje nacmariti v tamošnji Ošteriji Žogica. Ker se nam je na podlagi podanih informacij prižgal le en velik WTF?! – Kaj za vraga je sukenski regut? In kako je mogoče od oštarije s tako otročjim imenom pričakovati kakšno resno košto?! – ni bilo druge možnosti, kot da se v Solkan odpravi še formalna ekspedicija.

No, po dveh tednih se je burja le toliko umirila, da smo se mirno prikotalili na soško obrežje in v enem od pritličnih objektov ob odbojkarskih igriščih našli prijetno opremljeno birtijo z zelo resno in vsem na očeh postavljeno kuhinjo. Žogica je torej imenu navkljub čisto resna oštarija. In kaj je s sukenskim regutom? Po prevodu se je izkazalo, da gre za solkanski radič, posebno sorto rdečega radiča, iz katerega so v Žogici januarja kuhali dva menija, zdaj pa je februar in je ta zgodba končana, nove pa še ni. Tudi prav, sploh ker so nam kot alternativo ponudili pet riht šefa kuhinje, bodisi na mesno ali morsko vižo.

In smo krenili: s hrustljavim domačim kruhom in fletno račjo pašteto ter s sicer majhno, a gajstno morsko brusketo, v kateri se je zaznala lepo obdelana in frišna plava riba. Mesni oddelek se je nato zakopal v resno porcijo dišečega toča iz pečenice, ki je bil prelit prek skoraj puhaste bele polente, ribja divizija pa o preprostih širokih rezancih s pedoči ni znala povedati nič otipljivega. Smo pa zato eni in drugi navdušeno naskočili vsak svoj krožnik (upravičeno!) čislanega reguta/radiča, zabeljenega s pocvrtim šalamom in fažoli – preprosto, iskreno, vzorno! A nato se je ustavilo: jako aromatična priloga iz gomoljne zelene se je izkazala za prerobustno spremstvo elegantnemu nabodalu z lignji, napolnjenimi s škampovimi repki, lep kos dušenega govejega vratu pa je prišel le do slabe tri četrt poti do popolne mehkobe. Osvežilni sorbet in preprosta, a okusna sladica sta nas nato sicer spravila v dobro voljo, a v ustih pustila prepričanje, da v Žogici znajo in zmorejo bolje – kar verjetno vedo tudi sami. Glede na to, kako resno so zastavili na taki off lokaciji, so, če si lahko izposodim zloženko solkanskega super MC-ja Valterapa, malo mato, ma ne mona – malo nori, ne pa tudi butasti. Torej – korajžno naprej!